V Sloveniji imamo 16 rejskih društev, ki izvajajo rejske programe za posamezne pasme konj. Med njimi so avtohtone in tradicionalne pasme kot so slovenska hladnokrvna pasma, haflinger in posavec, katerih reja spada med gospodarske za prirejo mesa, konji pa so zelo primerni za vprego in tudi za delo pod sedlom oziroma jahanje. Prva posavska konjerejska razstava je bila na hipodromu Brege leta 1993.

Na razstavah so bili zastavljeni temelji, na katerih se je uspešno gradilo in razvijalo rejo, kar kažejo tudi rezultati, pravi predsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec, Andrej Prišel. V 18-tih letih, odkar so rejci povezani v združenju, so se znižali stroški, ki so jih imeli z označitvijo živali in s preiskavami plemenskih žrebcev. V letu 2012 so ustanovili žrebetišče in optimizirali stroške vzreje mladih plemenjakov. Kljub temu se nekateri rejci še vedno niso odločili za vstop v program in za pridobitev denarnih sredstev subvencij slovensko avtohtono pasmo posavca, kar pomeni, da se ne porabi ves denar, ki je zato namenjen, doda Andrej Prišel.

HLADNOKRVNI KONJ MANJŠEGA OKVIRJA, PRIMEREN ZA VPREGO
Rejski cilj je skladen, posavec je hladnokrvni konj, manjšega okvira, čvrste konstitucije dobrohotnega karakterja in razmeroma živahnega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov, primeren za vprego in tudi za delo pod sedlom. V reji posavskega konja je formiranih osem linij žrebcev – Denis, Jadran, Ričko, Sokol, Tigar, Ital,Dukat in Ikar. Povprečna višina pri plemenjakih posavskega konja je 146 cm.

V reji je večji del žrebcev v privatni lasti (54%), vendar se delež v zadnjih letih zmanjšuje v korist javnih plemenjakov z večjo plemensko vrednostjo. Potrebe po plemenjakih se določajo glede na obseg reje po posameznih pripustnih postajah in rejskih okoliših. Potrebno število plemenjakov se zagotavlja z načrtno odbiro in odkupom žrebčkov (žrebetišče), z zrejo plemenskih žrebcev v lasti rejcev in z nakupom plemenjakov. V reji posavskega konja je 135 rodov kobil, ki povečini temeljijo na kobilah – zarodnicah vpisanih v rodovniško knjigo. Rejci vključeni v Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec so enotnega mnenja, da pri posavskem konju ni potrebnih večjih sprememb v rejskem cilju.

Posavec je v formatu tipa manjšega hladnokrvnega konja z dobro plodnostjo in dobrim izkoriščanjem krme.

POPULACIJA POSAVSKEGA KONJA V ŠIRITVI
Populacija posavskega konja v Sloveniji v obdobju širitve povečala od 79 na 755 plemenskih kobil v letu 2019 in še vedno je v rahlem večanju. Za populacijo posavskega konja je bil na osnovi analize genoma dokazan pozitiven učinek programa ohranjanja reje in relativno nizka stopnja sorodstva (inbreeding). Slovenska posavska pasma se upravlja od leta 1993 po načelih ohranitvene genetike: ozko razmerje žrebec/kobile (1 žrebec na 8 plemenskih kobil), občasni vnos posavskih žrebcev iz Hrvaške, uravnoteženim programom parjenja z uporabo plemenjakov različnih linij in zmerno selekcijo. Rodovniško knjigo za konje pasme posavski konj vodi na celotnem območju Republike Slovenije priznana rejska organizacija Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec.

Vanjo je lahko vpisan le konj znanega porekla, katerega starša sta vpisana v rodovniško knjigo in sta v direktni liniji potomca zarodnikov priznanih linij žrebcev in zarodnic priznanih rodov kobil, ki jim pripadata. Vsa registrirana žrebeta se vpišejo v knjigo žrebet. Po letu dni avtomatsko preidejo v evidenčno knjigo žrebcev in kobil. V knjigo žrebcev in kobil glavnega dela rodovniške knjige se vpišejo živali, ko dosežejo plemensko zrelost – v četrtem letu starosti ali kasneje, po opravljenem pregledu za odbiro plemenskih živali. V reji posavskega konja ni več kategorije žrebcev za rejo in rabo.

Kot še pravi dr. Matjaž Mesarič, strokovni vodja rejskega programa za pasmo posavski konj, je reja posavskega konja več kot veja kmetijstva ali segment živinoreje in je ni mogoče opredeliti zgolj z vidika – ekonomije, prostega časa in turizma. Posavski konj je pomemben dejavnik vsakodnevne kulture Posavja, saj se tradicionalno pojavlja na prireditvah, cerkvenih običajih in praznovanjih.