80. letnica kapitulacija fašistične Italije
Združenje borcev za vrednote NOB Sežana je s krajevnim borčevskim odborom Občine Hrpelje- Kozina, Občino Hrpelje-Kozina in vaščani Markovščine na vaškem kulturnem prizorišču Pod lipami v Markovščini obeležilo 80-letnico kapitulacije fašistične Italije in položitve orožja italijanske motorizirane divizije Evgenio Isonzo.
Prav na tem območju se je odvijal boj borcev 7. korpusa NOV in prebivalcev Brkinov, ki so septembra 1943 leta odigrali pomembno in odločujočo vlogo, saj so na cesti Podgrad – Kozina razorožili italijansko vojsko s približno osem tisoč vojakov in s tem končali 25-letni fašistični teror, ki se je dogajal na primorskih tleh. Ozadje in motiv za proslavo je pojasnil podpredsednik sežanske borčevske organizacije Vinko Klun, številne zbrane pa je nagovorila hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek. Malo je še živečih borcev in prebivalcev, ki pomnijo to neustrašno dejanje in kmalu ne bo več živih prič. Da spomin ne bi šel v pozabo, so pred leti v spominskem parku na Kozini odkrili spominsko obeležje v zahvalo hrabrim borcem in prebivalcem Brkinov. Slavnostna govorica predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je poudarila, da je na Primorskem veliko krajev trpljenja, kjer je naša preteklost s krvjo vklesana v kamen.
Ob predstavitvi zgodovinskih dejstev in sedanjega aktualnega dogajanja se je zazrla v prihodnost z uvidenjem, da mir in svoboda nista za vedno. V kulturnem programu so sodelovali: lovski rogisti Brkinsko kraške zveze lovskih družin, Moški pevski zbor Delfin Izola, Moški pevski zbor Fantje izpod Karlovce s Pregarja in učenke hrpeljske OŠ. Po prireditvi, kjer so ob praporščakih, ki jim je poveljeval veteran vojne za Slovenijo Bruno Kocjan, zapeli primorsko himno Vstajenje Primorske, je sledilo družabno srečanje. Pred proslavo, ki jo je vodila Katarina Kljun iz Združenja Muzofil, ki je z Majo Bijelica zapela tudi nekaj pesmi, pa so izvedli še vodeni ogled jame Dimnice in pohod po vaški Pastirski poti z ogledom vaškega kraškega izvira Bičun.