Večkrat poudarjen apel, da javni zavodi naj kupujejo lokalna in sezonska živila nikakor ne obrodi sadov. Tudi zadnji poziv pristojnih ministrstev in varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano v aprilu letos, da javni zavodi nabavljajo sezonska lokalna živila, je ostal le na papirju. Večina otrok in učencev v vrtcih in šolah ne dobi na krožnik spomladankso krhkolistno domačo solato ali mladi krompir iz rastlinjakov, ker naročnik to isto živilo dobi veliko ceneje iz uvoza.  

Iz mladega krompirja je mogoče narediti veliko okusnih jedi, ki jih otroci radi uživajo. Mladega krompirja tudi ni potrebno lupiti, s čimer je v šolskih kuhinjah in kuhinjah drugih javnih zavodov zaradi pomanjkanja delovne sile, delo zelo olajšano. Res je, da je prvi domači zgodnji krompir iz rastlinjakov, kjer so stroški pridelavi višji in je zato tudi cena višja, medtem ko iz Egipta, Maroka in drugih oddaljenih držav na naš trg prihaja tako imenovani mladi krompir po bistveno nižji ceni. 

Prva domača spomladanska solata je dozorela že v marcu. Zaradi nizkih nočnih temperatur v februarju in marcu je dozorevala zelo počasi, zaradi visokih nočnih in dnevnih temperatur v maju pa je solata, sajena v različnih terminih, začela dozorevati vsa naenkrat. Tako je trenutno na trgu velika ponudba domače krhkolistne solate, a ne le zaradi večje pridelave domačih pridelovalcev, pač pa tudi zaradi uvoza nizkocenovne solate iz uvoza. Ivan Bučar, pridelovalec zelenjave iz Velikega Mlačevega pri Grosuplju je šolam in vrtcem prodajal solato do pred kratkim po 1,20 evra za kilogram. V zadnjih dneh ga naročniki izsiljujejo s ceno 0,40 do 0,50 evra za kilogram, ker po tej ceni prihaja solata iz Italije. “Kot si vsak zaposlen zasluži minimalno zajamčeno plačo, si vsak pridelovalec zasluži, da za prodan pridelek dobi vsaj lastno proizvodno ceno, kar je 0,50 centov v naših pridelovalnih pogojih daleč pod proizvodno ceno za solato, pove Ivan Bučar, zato solate ne bo prodal pod lastno proizvodno cneo, pač pa jo raje pokrmi prašičem.    

POZIV MINISTRSTEV IN VARUHA ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO JAVNIM ZAVODOM

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ministrstvo za izobraževanje in šport, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za notranje zadeve so v aprilu vsem javnim zavodom v luči dvigovanja cen surovin, embalaže, pogonskih goriv, energije, stroškov dela in drugega poslali dopis, v katerem predlagajo možne rešitve težav pri naročanju živil, skladno s sklenjenimi pogodbami. Javnim zavodom predlagajo spremembo pogodb, prilagoditev jedilnikov z upoštevanjem sezonske ponudbe, ki je tudi cenejša in odkup lokalnih sezonskih živil, ki so tudi cenejša.

MOŽNOSTI SPREMEMBE POGODB

Med ponudniki, ki so vključeni v okvirni sporazum se lahko za izdelke, kjer v tem trenutku prihaja do drastičnega povečanja cen, ponovno odpre konkurenco, seveda pod pogoji sklenjenih okvirnih sporazumov. Na ta način se ponovno preveri stanje cen na trgu. Z vidika javnega naročanja in pravil ZJN-3 je na ta način sprememba pogodbe dovoljena brez novega postopka. Povišanje cen je namreč možno, a le ob spremenjenih okoliščinah in pod določenimi pogoji. Ena od možnosti, ki v primeru sprememb cen najbolj pride v poštev, so nepredvidene okoliščine, kar trenutna situacija je. Sprememba je v tem primeru mogoča, če gre za okoliščine, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, pri čemer zakon tukaj spremembo omejuje z največ 30 % dviga vrednosti pogodbe. Čeprav je pogodbe treba izvrševati, kot so bile dogovorjene, je sprememba na podlagi te točke dopustna, če se ima dobavitelj dejansko pravico utemeljeno sklicevati na spremenjene okoliščine, kar tudi za naročnika predstavlja okoliščino, ki je ni predvideval. Na tej podlagi se naročnik lahko odloči, da pristane na razdor pogodbe ali spremembo cen (do največ 30 % vrednosti pogodbe). Seveda pa je tukaj treba paziti še, da se pogodbena cena spremeni le do tiste razlike v ceni, ki je kot razlika na trgu dokazljiva, le za tiste elemente, za katere se je dejansko povečala, le za čas od nastanka višjih cen in obvestila dobavitelja oz. izvajalca o tem (in ne od začetka veljavnosti pogodbe) in seveda le za primere, ki jih dobavitelj oz. izvajalec ni mogel predvideti v času oddaje ponudbe.

PRILAGODITEV JEDILNIKOV 

Prilagoditev jedilnikov s sezonskimi kmetijskimi pridelki oziroma živili za varovance je ena od možnosti ne le blaženja nastale situacije, pač pa z vidika lokalne samooskrbe in zdravega načina prehrane z živili, ki so pridelani ali predelani v bližini in ni potrebna dolga transportna pot, na kateri živila izgubijo svežino in hranilne snovi.

Jedilniki bi morali biti prilagojeni na način, da se vanje vključi čim več lokalno dostopnih sezonskih živil, kar raste v našem lokalnem okolju v določenem časovnem obdobju. Vključitev večjega števila lokalnih ponudnikov z lokalnimi živili ter zmanjševanja odpadne hrane je ena od možnosti, da se javni zavodi prilagajajo sezoni in okolju, v katerem živimo ter zmanjšajo strošek nabave živil. Vsak, ki za svoje varovance naroča sezonsko hrano in živila iz naše neposredne bližine, prispeva k varovanju okolja, delovnim mestom, podpira lokalne kmete in prispeva k dvigu lokalnega gospodarstva. Poleg tega ima manj zavržene in odpadne hrane, skrbi za obdelano in poseljeno podeželje, v obrokih pa je več ohranjenega polnega okusa in svežine.