Artičoka je okusna delikatesna vrtnina ali kar zdravilna rastlina, ki jo pridelujejo v toplejših krajih. Na Obali najdemo posamezne grmičke v zavetju ob ohišnicah, ob robovih njiv za preprečitev zarasti, nekateri jo imajo tudi kot okrasno rastlino. Potem ko se je jesenskemu prazniku kakija v Strunjanu pridružil še spomladanski praznik artičok, je na Obali nastalo nekaj novih nasadov. Artičoke so tako dodatna ponudba na kar nekaj kmetijah.

V strunjanskih nasadih že od nekdaj raste avtohtona, kulinarično slastna, zdravilna, a premalo poznana istrska artičoka, zato so se pred leti v Turističnem društvu Solinar v Strunjanu odločili, da jo naredijo prepoznavno. Enega večjih, če ne največji nasad avtohtonih istrskih artičok ima predsednik društva Solinar Franco Giassi. Njegove artičoke so na lepi sončni legi, kakršno rastlina tudi zahteva, zato vsako leto v maju ali juniju, odvisno od vremena, nasad zacveti v svoji vijolični barvi. Na njihovi izletniški kmetiji poleg drugih dobrot v spomladanskem času ponujajo najrazličnejše jedi in degustacije iz istrskih artičok. Iz listov pa pripravljajo tudi čaj.

Artičoke lahko skuhamo v slani vodi, jih začinimo s soljo, poprom in oljčnim oljem ter uživamo kot samostojno jed, hladno ali toplo prilogo.

ARTIČOKE KOT TRAJNI NASAD

Bolčičeva kmetija v Luciji nad Portorožem ima nasad artičok na samem vrhu, od koder je lep razgled na portoroški zaliv. Lega je odlična za rast artičok, za Bolčičeve pa odlična kulinarična poslastica in obenem dodatna ponudba ob ostalih pridelkih. Že sedaj je v nasadu več sort artičok, ki se med seboj razlikujejo po barvi in obliki, medtem ko je okus vseh približno enak. Tudi v novem nasadu, ki so ga zasadili lani, raste poleg avtohtone istrske sorte še nekaj drugih, italijanskih sort. Poleg vijolične istrske sorte je še svetlo zelena, ki je bolj podolgovata, pa sorta, ki ima na koncu cvetnih listov bodice, in sorta, katere cvet je bistveno večji od ostalih sort. Gospodar Robert Bolčič bo tako z novim nasadom artičok izpolnil obljubo mladega prevzemnika za širitev pridelovalnih površin, ki jih je na območju zelo težko pridobiti, saj je trajni nasad artičok štirikratnik kmetijskih površin.

Artičoka je večletna rastlina, ki ne prenese nizkih temperatur. Leta 1996, ko je bila huda pozeba, so bili mladi nasadi artičok na Obali povsem uničeni.

NE PRENESE NIZKIH TEMPERTUR

Za artičoko so nevarne že temperature okrog – 3 °C. Optimalna temperatura za vzgojo artičoke v toplem podnebju je 20 °C. Zahteva bogata, plodna, dobro odcedna tla. Suše ne prenaša, zato je ob pomanjkanju padavin potrebno namakanje. Zelo dobro reagira na gnojenje z organskimi gnojili, kar rastlino ohranja zdravo in bolj odporno na bolezni in škodljivce. Jana Bolčič, svetovalka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, še pove, da se artičoke razmnožuje vegetativno, in sicer konec avgusta ali v začetku septembra. Matična rastlina na podzemnem delu ali rizomu formira več stranskih poganjkov, ki se jih izreže skupaj s korenino. Na vsaki matični rastlini pa se pusti le tri glavne poganjke, saj bo tako rastlina dobro rasla in razvila sočne cvetne popke. Nove rastline morajo imeti razvitih do pet pravih listov in del korenine.

Pri generativnem načinu razmnoževanja pa je treba sadike vzgojiti iz semena.

Artičoka razvije zelo dober koreninski sistem. Rastlina raste v obliki razvejanega grma in pri tem formira velike, narezane srebrno zelene liste. Odvisno od sorte zraste 1 meter do 1,5 metra visoko. Pred zimo se grm poreže do višine 30 cm in se ga zaščiti pred mrazom.

Artičoka ima številne zdravilne učinke. Spodbuja delovanje jeter, ledvic in izločanje žolča. Tako se zmanjša možnost za nastanek kamnov ali peska v žolčnem mehurju. Znižuje holesterol v krvi in čisti strupe iz telesa. Liste artičoke lahko posušimo in jih uporabljamo za zdravilne čaje.

DVA DO TRIJE GLAVNI POPKI IN NEKAJ MANJŠIH

Cvetne popke trgajo naslednje leto od maja do junija, na najboljših legah pa lahko še nekoliko prej oz. ko se zunanji listi oddvojijo od srednjih listov. Da prehitro ne ovenijo, je treba popke odrezati na 15 do 20 cm dolgem steblu. Na eni rastline zrastejo dva do trije glavni cvetni popki, preostali popki, teh je lahko od štiri do deset, so manjši. 

Na istih tleh artičoka lahko raste od pet do sedem.

Pri artičoki uživamo okusna socvetja, ki jih lahko pripravljamo na več načinov. Artičokina sočna socvetja lahko pečemo, cvremo, kuhamo, polnimo z različnimi nadevi in kuhamo z dodatkom oljčnega olja. Serviramo lahko z različnimi paradižnikovimi omakami in prelivi. Steblo sočnih socvetij lahko blanširamo v juhah in enolončnicah. Mesnate srčke socvetij lahko tudi vlagamo v oljčno olje in jih uporabljamo kot prilogo k drugim jedem.

Povsem nov nasad, v katerem danes raste 150 artičokinih grmov, je v strunjanski dolini uredil Matjaž Mladenič iz Dobrave pri Izoli. Zasadil je stranske poganjke matičnih rastlin, ki rastejo ob domačiji. Kot je povedal, bodo cvetove letos porabili sami skupaj s prijatelji, če pa se bodo grmički uspešno razrasli in bo cvetov več, jih bo tudi prodajal.