Sadje in zelenjava predstavljata ključen del v zdravem načinu prehranjevanja. Žal na trgovskih policah, kjer kupuje večina potrošnikov, najdemo večino sadja in zelenjave iz uvoza. Tudi v času ko je naših pridelkov dovolj. Samooskrba s sadjem in zelenjavo je nizka, država pa ne naredi veliko ali skoraj nič, da bi se to spremenilo. Poleg tega sta prav ti panogi v velikem tveganju in zelo odvisni od vremena.

Nova SKP 2023-2027 za večjo pridelavo zelenjave nikakor ni vzpodbudno. V ukrepu KOPOP je podpora za integrirano pridelavo zelenjave 257 €/ha, za hektar orehov 450 €/ha! Če pridelovalec najde na njivi gnezdo ptic prib in izpolnjuje določene pogoje dobi po 200 € na gnezdo. Gre za SOPO Varstvo gnezd pribe, ki jo je mogoče vpisati na delih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujskega polja. Ornitolog ga označi s količki en meter okrog gnezda. Kmet pa na označenem delu njive do 15. junija ne sme opravljati nobenih del, ki bi lahko poškodovala gnezdo. Nelogičen je razpis za povrnitev škode po poplavah in neurjih tudi za stavbe, rastlinjake in zemljišča. Na Štajerskem je na eni od zelenjadarskih kmetij neurje podrlo rastlinjake in poškodovalo vrtnine v ostalih. Žal je do povračila škode upravičena le kmetija, katere škoda presega 50 % standardnega prihodka in ne dohodka kmetije. Izračunan prihodek je visok, a veliko višji so stroški. Skoraj neizvedljiva je tudi zahteva pogojenosti 80 % pokritih površin pozimi. Narejene so sicer izjeme, vendar ne za vse vrtnine. Dejstvo je, da če ne pripraviš površin jeseni, na mnogih površinah ne moreš izvajati zgodnjih setev in sajenj. To pa je pogoj za prihodek zgodaj spomladi.

PROIZVODNO VEZANA PLAČILA V LETU 2025

Proizvodno vezanih plačil v letu 2023 ni bilo in tudi letos jih ne bo. Do teh sredstev so bile upravičene kmetije, ki vodijo dvojno knjigovodstvo. To pa so bile prav tiste, ki so sejale, sadile repo, nizek fižol, radič samo za to, da so prišle do teh sredstev. Pridelek pa nikoli ni prišel na trg. Sprememba je potrebna. In to takšna, da bodo do plačil prišli tudi večinski majhni pridelovalci in ne le veliki ali pa sploh ne tržni pridelovalci vrtnin.

Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se predlog vključitve dodatne vezane dohodkovne podpore za zelenjadnice intenzivno pripravlja, se usklajuje z vsemi deležniki. Gre za 3. spremembe SN 2023-2027, ki jo morajo uskladiti tudi z Evropsko komisijo. Začela se bo izvajati šele z letom 2025. Kmetje bodo o njih pravočasno obveščeni pred kampanjo v prihodnjem letu.

Zdaj smo v kampanji 2024 in vlagatelji ter tisti, ki jim pri tem pomagajo se ukvarjajo z letošnjimi težavami. Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja je še v fazi priprave. V javno obravnavo naj bi bil poslan predvidoma konec meseca aprila oz. v začetku maja. Tako kot lani tudi letos še ni Tehnoloških navodil za ukrep biotično varstvo. Vlagatelj pa mora do konec aprila oddati program varstva rastlin.

MALO NA BOLJŠEM SO SADJARJI

Malo na boljšem so mogoče le sadjarji. Ob določenih pogojih lahko z vključitvijo v posamezne ukrepe dobijo 500 do 700 evrov po hektarju, seveda ob osnovnem pogoju, da imajo čas in znanje za birokratski proces vstopa v ukrep in za njegovo izvajanje. Velika razlika je med kmetijo ali podjetjem z 200 hektarji in več ali kmetijo z dvema hektarjema jabolk.

Ob vsem tem še to, da je pridelava sadja in zelenjave v glavnem na prostem in močno odvisna od vremena. Sadjarji skoraj ne pomnijo, kdaj so nazadnje imeli normalno letino, saj jim vsako leto del pridelka vzame pozeba, toča, suša in drugi vremenski ekstremi. Podobno je pri zelenjavi. Pridelavo zelenjave v pokritih prostorih, v sodobnih rastlinjakih, pa kvečjemu načrtuje najbogatejši Slovenec, ki želi s pomočjo nizozemskih svetovalcev dvigniti samooskrbo.

Kmetijska politika v zadnjih 30 letih uničuje vse manjše zelenjadarske in sadjarske kmetije, ki denarja za take investicije nimajo

Nad tem so navdušeni tudi na kmetijskem ministrstvu, ki s kmetijsko politiko zadnjih 30 letih uničujejo vse manjše zelenjadarske in sadjarske kmetije, ki denarja za take investicije nimajo. Zdravega in kakovostnega sadja in zelenjave, ki je pobran v optimalni zrelosti in je pridelan na naravi prijazen način na slovenski zemlji, ne bo več. Shema Izbrana kakovost bo brezpredmetna. Za zelenjadarje je že sedaj  nezanimiva promocija pa koristi le porabi tujega.