Kmetija Bolčič ima v ravnini v Vinjolah pri Luciji posevke, kjer običajno pridelujejo tudi jesensko zimsko zelenjavo. Tudi letos so tam čudoviti posevki koromača in cikorije, ki so v obiranju, čez mesec dni se bo začelo rezanje ohrovta in zatem drug za drugim več sort radičev, ki se bodo rezali vse do marca ali aprila. Še vedno pa Bolčičevim po več kot 15 letih ni uspelo postaviti rastlinjaka, saj se občina in država še vedno nista sporazumeli glede lastništva zemljišča.

Bolčičevi pridelujejo zelenjavo na dobrih šestih hektarjih, od tega je 4.000 pokritih površin. Večino kmetijskih zemljišč je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad), tudi kompleks v Vinjolah, ki meri 4 ha. Pred nekaj leti je kmetijo prevzel sin Robert, ki se je obvezal, da bo površine širil, saj je upal, da bo po tolikih letih vztrajanja le pridobil še kakšno dodatno zemljišče ali na delu največjega kompleksa postavil že dolgo načrtovan rastlinjak, za katerega so po dveh letih čakanje lani le dobili vodno dovoljenje. Od takrat se do danes v zvezi z rastlinjakom ni premaknilo nič, ker občina Piran in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še vedno nimata rešenega lastništva zemljišč.

Cikorija se je pred leti zelo dobro prodajala, v zadnjih letih pa prodaja vedno bolj pada.

VODA JE, PA NI DOVOLJENJA ZA NAMAKANJE

Po tem, ko je mlad prevzemnik le dobil najemno pogodbo za že najeto zemljišče na svoje ime, mu je uspelo pridobiti v najem celo dva nova koščka zemljišča. A oba sta bila povsem zaraščena in Robert Bolčič je vložil veliko sredstev in dela, da je obe zemljišči očistil. Na prvem v velikosti dobrih 4.000 metrov letos že raste lep ohrovt, na drugem v velikosti 1.800 metrov ga čaka še nekaj dela, saj je zemljišče že dvignil za pol metra in ga bo še treba, če želi, da na posevku ne bo ob večjih padavinah zastajala voda. Poleg tega se je pri slednjem ustavilo pri dovoljenju za namakanje, čeprav vodno dovoljenje za celoten kompleks v Vinjolah imajo. Na zemljišču so urejeni kanali, ki jih čistijo sami, na dveh koncih sta zajetji, v katerih se vsa voda zbira, v primeru poletne ali jesensko zimske suše, ko sadike potrebujejo za začetek rasti več vode, pa imajo kot rezervo še priključek na rižanskem vodovodu. Namakanje je kapljično, pomeni racionalno in le površinsko in ne gre za noben poseg v zemljišče, zato Robert Bolčič nikakor ne razume zakaj se je sedaj ustavilo pri dovoljenjih za namakanje. “Prepričan sem, da ko se bo proizvodnja na njivi začela, bom nekaj let delal samo za povrnitev stroškov, ki sem jih imel z zemljiščem, medtem ko Sklad ni pristal v znižanje kaj šele v delno oprostitev zakupnine za zaraščeno zemljišče.”

Drugo zemljišče, kjer, kot smo že omenili, raste ohrovt, pa še vedno ni prenešeno iz občine na Sklad, zato Robert še nima zakupne pogodbe, nima vrisanega Gerka, pridelek pa bo letos na trgu.

Pri prvih pridelkih še mogoče dobimo malo boljšo ceno, takoj, ko je pridelkov več, trgovci že izsiljujejo z nižjo ceno.

OB HIŠI BO POSEVEK ARTIČOK

Ne glede na to ali je zemljišče v lasti občine ali Sklada kmetijskih zemljišč, se najdejo povsod ob obali parcele, ki se zaraščajo, kmetje pa ga ne dobijo v najem, da bi na njem pridelovali hrano. Še več zemljišč je takšnih, na katerih so na pretvezo enostavnega objekta zrasle zidane hiše, medtem, ko imajo na sosednjem kmetijskem zemljišču kmetje težave s postavitvijo rastlinjaka, ker je na priobalnem ali poplavnem območju,je kritičen Robert, ki se mu počasi izteka obdobje mladega prevzemnika, obdelovalnih površin pa še ni povečal kot bi jih moral. K sreči imajo ob domačiji še majhno njivo, ki meri le 4.000 kvadratnih metrov, a dovolj, da bodo na njem zasadili trajni nasad artičok. Nekaj artičok že raste okrog domačije in ob rastlinjakih, a dosedaj so jih imeli le za lastno porabo, nov nasad pa bo namenjen za pridelavo za trg.

“Pri prvih pridelkih še mogoče dobimo malo boljšo ceno, takoj, ko je pridelkov več, trgovci že izsiljujejo z nižjo ceno.

“