Na borzi lokalno pridelane hrane na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 54 pridelovalcev in 10 zadrug ponujalo svoje pridelke in izdelke javnim zavodom in horeci. 

Namen borze, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala v petek, 9. septembra 2022, v okviru sejma Narava-zdravje je vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju, ter sklepali dogovore pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov, kot ponudniki in predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in v drugi fazi tudi drugih javnih zavodov ter turizma in gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani. Predstavniki pridelovalcev, zbralo se jih je 54 in 10 zadrug (velika večina članov zadružne zveze Slovenije, ki ponujajo na borzi izključno pridelke svojih članov) v borzi vidijo priložnost prodaje in upajo, na konkretne dogovore o sodelovanju in prodaji pridelkov in izdelkov. Na drugi strani je na borzi prisotnih kar 250 javnih zavodov in 15 predstavnikov horece. 

Kratko nabavno verigo lahko imenujemo tudi zelena veriga. Kratka je sinonim za zeleno, trajnostno – torej govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi česar od njive do vilic potrebuje kar najmanj časa oziroma kilometrov. Jasne opredelitve, kaj pomeni »lokalno«, ni – lahko je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija) ob dejstvu, da je Slovenija majhna država, je okvir lahko tudi celotna Slovenija.

Zelena nabavna veriga pomembno vpliva na kakovost obroka. To vpliva na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Najpomembnejše pa je, da zelena veriga povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu. Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljični odtis, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. Zelene nabavne verige tako posredno spodbujajo lokalne ponudnike hrane k povečevanju samooskrbe, k trajnostni uporabi kmetijskih zemljišč in vode ter povečanju biotske raznovrstnosti, k ohranjanju delovnih mest na podeželju in s tem poseljenega in urejenega podeželja in omogočajo večjo prehransko varnost ter skladnejši regionalni razvoj.