Brez namakanja ni pridelave zelenjave
Na ekološki kmetiji Zvonka Pukšiča se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in vlaganjem le-te za ozimnico, ki jo tržijo in prodajajo pod blagovno znamko Moja biodežela. Zelenjavo pridelujejo na treh hektarjih, od tega je 15 arov pokritih površin, ki jih namakajo kapljično, z razpršilci ali rolomatom.
Pukšičevi obdelujejo 17 ha površin, od tega je zelenjava na treh hektarjih, šest hektarjev je travnikov, ostalo so njive na katerih kolobarijo z zelenjavo in travno deteljnimi mešanicami, bučami za bučno olje in žiti. Dober hektar je tudi vinograda. V zadnjih letih so kolobarili v glavnem z lucerno, rdečo deteljo in drugimi travnimi mešanicami, sedaj pa sejejo tudi žita, predvsem piro. 15 arov je pokritih rastlinjakov, letošnjo jesen bodo postavili še štiri v skupni površini 30 arov. Vsi rastlinjaki so namakani in tudi del zunanjih površin. Vodni vir je vrtina na globini 25 metrov, ob njej pa akumulacija, vodno zajetje, v katero se s pomočjo potopne črpalke zbere 250 kubikov vode. Od akumulacije naprej so v zemlji na površini dobrih treh hektarjev speljane namakalne cevi do devet vodnih jaškov, ki površine, ki si sledijo, delijo v devet namakalnih sekcij. Iz vodnih jaškov so razpeljane cevi po posevkih oziroma rastlinjakih. V rastlinjakih namakajo z mikrorazpršilci in kapljično, na odprtem pa z razpršilci in rolomatom oziroma namakalnikom. Vodno dovoljenje dovoljuje porabo 3.500 kubikov vode na leto, a so je v lanskem letu, prvem namakalnem letu, porabili le 900 kubikov, saj je bilo bolj deževno leto in večje suše ni bilo.
SPOMLADI SE NAMAKA ZA VZNIK IN UTRDITEV SADIK
Na kmetiji Pukšič poleg gospodarja Zvonka dela še starejši sin Primož, ki je na Fakulteti za biosistemske vede v Mariboru magistriral iz področja varnosti hrane v prehranski verigi in je prevzel nalogo trženja njihovih izdelkov, pomaga pa tudi sin Peter, ki zaključuje na Fakulteti za strojništvo in je glavni pri nadziranju namakalnega sistema. Celoten namakalni sistem, ki ga je postavilo od vrtine do razvoda cevi po površinah podjetje Marovt sistemi, je mogoče upravljati ročno ali avtomatsko. Peter pojasni, da je namakanje v vsaki namakalni sekciji mogoče nastaviti avtomatsko, na primer kapljično namakanje v sekciji 3 vsak dan za pol ure. Takšno namakanje je primerno za kumare ali papriko v rastlinjaku. Zunanje površine namakajo le v primeru pomanjkanja padavin, po potrebi spomladi za vznik rdeče pese ali utrditev sadik zelja in poleti v primeru suše, medtem, ko vse tri rastlinjake in v rastlinjaku, kjer pridelujejo sadike, namakajo ves čas proizvodnje zelenjave, ki se začne spomladi in traja do jeseni. Od jeseni do spomladi so v rastlinjakih dosevki ali ozelenitve, ki bi jih prav tako lahko namakali, če bi bila potreba po tem.
Čeprav območje pridelave ni na sušnem območju, pridelave zelenjave ni brez pokritih površin in ne brez urejenega namakalnega sistema.
KO NASTOPI SUŠA, NAMAKAJO VSE VRTNINE
Cevi in razpršilce na posevkih na prostem prestavljajo. Naenkrat z razpršilci zalivajo pol hektarja. Daljše njive namakajo z namakalnikom oziroma, kot pravi Peter, dežnimi sanmi, ki jih postavijo na začetek njive, tlak vode pa jih pomika naprej in počasi zaliva posevek. Pri namakanju upoštevajo vremensko napoved, pomagajo pa si tudi z nasveti kmetijsko svetovalne službe. Brez vode ne smejo biti plodovke, predvsem paprika in kumare, medtem ko rdeča pesa ne potrebuje veliko vode in prenese kar precejšnjo sušo v tleh. Ko nastopi suša, je treba vse posevke z vrtninami namakati. Čeprav na območju ni pogostih suš, vsaj ne v zadnjih letih, pa vendar podnebne spremembe vplivajo na pomanjkanje padavin ali pa so te neenakomerno razporejene in zato je v pridelavi zelenjave nujno namakanje. Padavin je tudi pri nas vedno manj, poletne temperature pa pogosto višje kot na Primorskem, pove Peter.
Za kakovostno pridelavo vrtnin in ohranitev rodovitne prsti pa na ekološki kmetiji Pukšičevi izvajajo tudi druge tehnične ukrepe kot so razni dosevki in ozelenitve. Minulo jesen so za ozelenitev sejali rž, grašico, inkarnatko in meliorativno redkev ter travne mešanice. Za kolobar so letos na nekaj posevkih tudi žita, največ je pire, saj je po njej veliko povpraševanje. Kot vsako leto bo tudi letos nekaj buč, iz katerih naredijo bučno olje. Vsako leto pa šest hektarjev travnikov kosijo za kompost.
NAROČENA PROIZVODNJA
Do začetka pomladi Pukšičevi zbirajo naročila strank za ozimnico, na podlagi zbranih naročil naredijo setveni načrt pridelave posameznih vrtnin, ki jih bodo vložili. Pridelujejo rdečo peso, kumarice, papriko, zelje in fižol in svojim kupcem ponujajo poleg mešane solate vloženo rdečo peso, kumare, papriko in stročji fižol ter kislo zelje. Sadike vzgajajo sami v rastlinjaku, kjer so potopne mize za namakanje. Potopne mize se z vodo napolnijo za 15 minut in izpraznijo, a so ugotovili, da so pogosto korenine preveč zalite, zato večinoma tudi v tem rastlinjaku zalivajo z razpršilci.
Pridelavo zelenjave povečujejo in tudi v letošnjem letu bo pridelkov in tudi izdelkov več kot lani. Ker imajo kmetijskih zemljišč dovolj, tudi v prihodnje načrtujejo širitev površin za pridelavo zelenjave in s tem tudi širitev namakalnega sistema s postavitvijo novih cevi. Že letos jeseni bodo začeli z načrtovan investicijo izgradnjo štirih novih rastlinjakov v skupni površini 30 arov, ki bodo prav tako opremljeni z namakalnim sistemom. Investicija, s katero so uspeli tudi razpisu za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, je vredna 198 tisoč evrov. V naslednjem letu ali dveh želijo namakalni sistem povečati na novih pet do šest hektarjih površin, pove gospodar Zvonko.
Pukšičevi ne prodajajo sveže zelenjave, pač pa vso pridelano zelenjavo vložijo in jo prodajajo kot ozimnico. Kupci so družine iz celotne Slovenije. Lansko leto je bilo kupcev družin nekaj manj kot 500, ki so skupaj kupili približno 25.000 kozarcev vložene zelenjave. V povprečju vsaka družina kupi 36 kozarcev vložene zelenjave, ki jim jo dostavijo v glavnem enkrat na leto, to je jeseni. Letos je naročnikov, družin več kot 700. Največ naročil in temu sledi tudi pridelava je za vloženo rdečo peso, kumarice, na tretjem mestu je stročji fižol. Nekaj vložene zelenjave prodajo tudi lokalnim šolam in vrtcem, v eno od veletrgovin pa tudi kislo zelje.
Površine za pridelavo zelenjave nenehno povečujejo. V naslednjih letih bodo pridelovalne površine zelenjave podvojili, saj je cilj kmetije število družin, ki naročajo ozimnico, povečati na 2000.