Z razglasitvijo epidemije zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom 12. marca je najprej med prebivalci zavladala panika. Vsi so prva dva dni mrzlično nakupovali, veletrgovci so komaj polnili nekatere povsem izpraznjene police. Začelo se je iskanje lokalnih živil. Tudi prodaja svežega sadja in predvsem vrtnin je bila prva dva dni po razglasitvi epidemije velika. V dveh dneh so zadruge, kmetje na tržnicah in na domu prodali skoraj vso skladiščno zalogo. Najbolj se je prodajala jušna zelenjava, kot so korenček, koleraba, čebula, krompir, fižol v  zrnju, kislo zelje in repa. Po dveh dneh nakupovalne mrzlice in vedno strožjih ukrepih za zajezitev širitve virusa, je prodaja padla. Tudi povpraševanje veletrgovcev po domačih pridelkih se je zmanjšalo z razlogom, da ni kupcev. Pridelovalcem in zadrugam se je povsem ustavila prodaja šolam in vrtcem ter gostincem, hotelirjem in drugim restavracijam, medtem, ko bolnicam tudi prej niso dostavljali lokalnih pridelkov.

Minuli petek pa je prebivalcem spet zmanjkalo živil. V trgovinah, tudi kmetijskih se je spet pojavilo nekoliko večje povpraševanje po živilih, tudi po domačih. Vrtnin sicer ni več veliko, zaloge grejo h koncu, v ponudbi je kot običajno v tem času, še nekaj jesensko zimskih in prvih spomladanskih vrtnin predvsem iz Primorske kot so blitva, špinača, solatnice, ki pa jih veletrgovci nočejo, ker niso pakirana. Medtem pa uvoz živil, tudi vrtnin, zaenkrat poteka brez večjih težav.

Pridelovalci, ki kljub izrednim razmeram s polno delovno močjo delajo in se pripravljajo na začetek sezone, kmalu bodo na trgu prvi šparglji, prva spomladanska solata in prvi mladi krompir, lahko le upajo, da bo sezona dobra in bodo Slovenci končno začeli bolj posegati po svežih lokalnih pridelkih, bogatih z minerali in vitamini, in ki niso prepotovali dolge transportne poti.