Skladišča so polna krompirja, zato je prodaja slaba, cene pa nizke. Srednje veliki in majhni kmetje krompirja ne morejo prodati, pridelki pa v skladiščih zaradi mokrega poletja in padavin v času spravila, marsikje gnije. Krompir prodaja le nekaj največjih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, imajo pralno in pakirno linijo, čeprav je tudi cene tega krompirja nizka.

V letu 2019 je bilo uvoženih približno 60 tisoč ton svežega krompirja, letos pa je na našem trgu še za 5.000 tisoč ton več tujega krompirja.

Letos je bilo krompirja zasajenega več kot lani, bistveno več ga je bilo zasajenega na vrtovih, pridelek vseh pa je bil dober. Tudi v petih največjih pridelovalkah zahodne Evrope so letos pridelali krompirja več kot lani, poraba pa se je zaradi širitve epidemije koronavirusa zmanjšala. Na uvoz in nizke cene so domači pridelovalci opozarjali že v avgustu, ko so cene krompirja iz 30 centov padle na 15 centov. Po statističnih podatkih je cena krompirja letos septembra v primerjavi z lanskim letom padla za 16,5 odstotkov.

V Franciji so letos pridelali več kot 6,7 milijonov ton krompirja, približno milijon ton francoskega krompirja je namenjenega za domači sveži trg, milijon ton pa gre v predelovalno industrijo.

 

Zaradi slabe prodaje, ker so od septembra zaprte šole, v novembru pa celotno gostinstvo in turizem, kleti vrtičkarjev pa še vedno polne, je odkupna cena razsutega krompirja padla tudi pod deset centov. Tudi tisti največji pridelovalci, ki imajo pakirno in pralno linijo, za krompir redko dobijo več kot 20 centov po kilogramu. Povprečna odkupna cena krompirja je od 13 do 20 centov po kilogramu, odvisno od kupca in od pakiranja 2,5 kg, 5 kg ali 10 kg vrečke ter ali je krompir opran.

Na trgovskih policah je v glavnem krompir slovenskega porekla, najde se tudi iz uvoza, kar je v drobnem tisku praviloma tudi označeno in potrošnik je tisti, ki izbira.

NA TRGOVSKIH POLICAH TUDI FRANCOSKI KROMPIR

Povprašali smo vse tri veletrgovce in oba diskonterja glede ponudbe krompirja na njihovih policah. Vsi so nam odgovorili, da imajo na svojih policah krompir slovenskih pridelovalcev in zadrug ter slovenskih dobaviteljev, ki pa na deklaracijah označijo poreklo. V ponudbi imajo vsaj 10 ali še več različnih artiklov: krompir v rinfuzi, pakiran v 2,5 kg, 5 kg in 10 kilogramske vreče, krompir za kuhanje, za pečenje, tudi ekološki krompir, krompir pod blagovno znamko trgovca, krompir pod blagovno znamko pridelovalca ali zadruge in pod blagovno znamko dobavitelja, ki krompir kupuje bodisi pri slovenskih pridelovalcih ali ga uvaža. Le eden od trgovcev nam je potrdil, da ima pakiran krompir francoskega porekla, sorte, ki je bolj aromatična in je poreklo tudi označeno. Nasploh so med potrošniki iskane francoske sorte krompirja in namenski krompir za pečenje, ki na naš trg v glavnem prihaja iz Francije in Nemčije.

V severozahodni Evropi je cena pralnega krompirja od 15 do 23 centov za kilogram.

Žal se vsako leto znova dogaja, da se kljub domačemu pridelku, krompir vedno tudi uvaža. Večji evropski pridelovlaci pridelujejo krompir v milijonih ton in so veliki izvozniki tako svežega kot predelanega. Tudi pri veliki proizvodnji, ni nujno, da bo ves krompir prodan po isti ceni. Na domačem trgu je lahko cena bistevno višja, kot cena krompirja, ki je višek in ga je treba prodati, ker zanj v skladišču ni prostora. Takšni viški pridejo na slovenski trg lahko tudi po nekaj centov za kilogram. To ugotavljajo tudi v združenju pridelovalcev krompirja (Krompir GIZ), ki so na uvoz krompirja opozarjali že pred tremi meseci in o tem obvestili tudi Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter apelirali, da se glede na dobro letino na trgovskih policah prednostno ponuja slovenski krompir.

Po statističnih podatkih je pozni krompir letos rasel na dobrih 2.400 hektarjih njiv, kar je za štiri odstotka večja površina kot v letu 2019, povprečni pridelek naj bi bil za četrtino večji kot v 2019 in naj bi znašal 30,9 t/ha (povprečni pridelek v letu 2019 je bil 23,6 t/ha). Poznega krompirja naj bi letos pridelali nekaj manj kot 75.000 ton (lani 57. 000 ton, ko je bila samooskrba s krompirjem 45 odstotna, s svežim krompirjem 68 odstotna).