Odkupne cene klavnih žrebet že dlje časa ne pokrivajo stroškov reje. V zadnjih mesecih so cene padle na katastrofalno nizko raven. Pred dvema letoma je bilo za deset mesecev starega žrebička mogoče dobiti 3,50 evra za kilogram žive živali. Letos pa je cena padla na 2,50 do 2,80 evra. Padla je tudi cena plemenskih živali. Cena plemenske kobile je iz 3500 evrov padla na 2500 evrov.

Na kmetiji Tomaža Gorenca v Površju pri Raki so imeli še pretekli teden naprodaj 14 žrebet pasme posavec. Žrebeta so stara že od 14 mesecev do leta in pol ter težka 450 kilogramov in več. A očitno to ni dovolj, saj jih od junija nobeden od treh odkupovalcev na tem območju ni želel odkupiti, češ da so prelahka. Običajno so žrebeta prodali v mesecu do dveh v starosti 10 do 12 mesecev ter pri teži 350 do 450 kilogramov.

Poraba konjskega mesa v Sloveniji je nizka in znaša le 0,12 kg/prebivalca na leto.

Letos je cena iz meseca v mesec nižja, v poletnih mesecih se je prodaja skoraj ustavila. »Ko žival doseže določeno težo in starost, slabše pridobiva na teži ne glede na krmljenje, strošek reje pa je vsak dan višji,« je povedal Tomaž Gorenc.

Na kmetiji imajo trenutno 40 konj. Od teh je 20 plemenskih kobil, ki bi jih v tem času že morali pripeljati s paše in jih pripustiti k licenciranemu žrebcu, ki ga prav tako imajo doma. Običajno so imeli na leto 15 mladih žrebet. Kakšno žrebico so pustili za obnovo črede, žrebeta pa v glavnem prodali za zakol v Italijo.

Večina žrebet za meso se že od nekdaj prodaja v Italijo.

Glede na slabo prodajo in nizke odkupne cene žrebet za zakol bodo letos zagotovo zmanjšali število pripustov. »Še odrasle živali bomo dali za zakol za meso in tako zmanjšali rejo, saj se pri teh odkupnih cenah in visokih stroških reja konj ne izplača,« pove Tomaž Gorenc.

SLOVENSKI REJCI NEKONKURENČNI POLJSKIM IN DRUGIM TUJIM REJCEM

Jože Humek, eden od treh odkupovalcev konj (vsi trije prihajajo z Dolenjske in odkupujejo konje po vsej Sloveniji), je povedal, da se izvoz slovenskih konj v Italijo že desetletje zmanjšuje. Njegov oče, od katerega je prevzel posel, je pred tremi desetletji in več odkupil bistveno več živali, kot jih Jože danes.

Najbolj se je povpraševanje s strani italijanskih kupcev zmanjšalo v zadnjih petih letih. Pred nekaj leti je na teden odkupil in prodal v Italijo 18 do 22 žrebet. Danes jih odkupi le še 10 do 12, pa še to ne vsak teden. Razlog za to je manjša kupna moč in draginja, ki se je začela od začetka vojne v Ukrajini leta 2022. Zmanjšala se je poraba mesa žrebet, velik je uvoz konjskega mesa iz Poljske.

Vsak dan, ko žival v hlevu čaka na prodajo, je dodatni strošek za rejca.

Na Poljskem je v konjereja v velikem razvoju. Rejci imajo tudi po 200 kobil, kar pomeni, da lahko samo poljsko meso pokrije celotne potrebe italijanskega trga. Poleg Poljske so na skupnem evropskem trgu še druge konjerejsko močne države, kot so Romunija, Madžarska, Hrvaška, Francija, Avstrija. V teh državah so subvencije za kobile in nasploh za rejo konj bistveno večje kot pri nas in jim slovenska gospodarska reja konj za meso ne more konkurirati.

Odkupna cena žrebet bi morala biti okrog 4 evre/kg žive živali. Pred dvema letoma je bila 3,50 evra/kg žive živali, letos pa je cena padla na katastrofalno nizko raven od 2,50 do največ 2,80 evra/kg žive živali.

Poleg tega Italijani želijo čim bolj debela in zamaščena žrebeta, čemur pa slovenski rejci težko ustrežejo, še zlasti če so v ukrepu Dobrobit živali in so živali vse leto na paši. Z uhlevljanjem in dokrmljevanjem živali z žiti, ki jih je treba kupiti, pa so stroški reje še večji.

ŽE TAKO NIZKA PORABA KONJSKEGA MESA SE ŠE ZMANJŠUJE

Slovenci nismo bili nikoli veliki porabniki konjskega mesa. Tudi na kmetijah je bil konj največ namenjen delu in vpregi. Že tako slaba poraba konjskega mesa se je v zadnjih letih še zmanjšala. Kot nam je povedal Marko Prunk iz Mesarije Prunk, Postojnske mesnine, ki imajo več mesnic zahodno od Ljubljane ter v sosednji Italiji, tudi v Trstu, se je prodaja mesa žrebet povsod zelo zmanjšala. Čeprav konjsko meso velja za bolj zdravo, saj vsebuje največ biološko visokovrednih beljakovin in izredno nizek delež maščob v primerjavi z ostalimi vrstami mesa, po njem posegajo v glavnem kupci z določenimi zdravstvenimi težavami. Zelo malo ali v zadnjih letih skoraj nič ga nabavljajo v šolskih kuhinjah in drugih javnih zavodih. Marko Prunk je prepričan, da bi bilo potrebne več promocije za konjsko meso.

Poleg visokih stroškov in nizkih odkupnih cen je država letos z odredbo zvišala preiskavo na infekciozno anemijo kopitarjev (IAK) in na bakterijsko spolno bolezen (CEM). Iz 163 evrov se je podražila na 199 evrov.

NIŽJE TUDI CENE PLEMENSKIH ŽIVALI

Na kmetiji Marka Lavriča v Travniku pri Loškem Potoku imajo 12 kobil z žrebeti, in sicer enoletne in dvoletne žrebice in državnega žrebca slovenske hladnokrvne pasme. Kobile pripuščajo sezonsko, tako da je večina kobil v jesenskem času brejih in žrebijo od januarja do maja. Večino živali prodajo kot plemenske za nadaljnjo rejo. Nekaj žrebic pustijo doma za obnovo črede, mlade kobile pa tudi učijo za vožnjo v vpregi in jim tako nekoliko povišajo vrednost ter lažje prodajo. Nekaj žrebet prodajo tudi za zakol znanim odkupovalcem, ki med drugim živali prodajajo tudi v Italijo.

Marko še pove, da je v zadnjem času padla tudi cena čistokrvnim in plemenskim živalim. Če si pred časom za vozno mlado čistokrvno kobilo dobil do 3500 evrov, sedaj ne dobiš več kot 2500 evrov.

NA LETO 1330 ŽREBET SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME IN POSAVCEV

Karolina Jamnik Cerk, dr. vet. med. iz Oddelka za selekcijo konj pri Veterinarski fakulteti, je povedala, da je v registru kopitarjev trenutno 29.362 žrebet, brez vseh letošnjih. Od le-teh je polovica konj ali 14.810 registriranih (čistopasemskih) in polovica 14.552 za rejo in rabo (križanci). Če so registrirani za določeno pasmo, ne morejo biti križanci in obratno. Čistopasemski konji so v 90 % registrirani kot čistopasemski, le manjši delež rejci sami registrirajo kot reja in raba. Na leto se rodi približno 3500 žrebet, okrog 2000 je registriranih in 1500 kot reja in raba.

V mesnicah Prunk v Italiji se je prodaja konjskega mesa v zadnjih petih letih zmanjšala za polovico. »Danes je čevapčič najbolj prodajan mesni izdelek,« je povedal Marko Prunk.

Konje delimo še na hladnokrvne (za delo, vprego in rejo žrebet za meso) in toplokrvne, ki so za šport in rekreacijo. V zadnjih letih se število toplokrvnih konj povečuje, medtem ko je hladnokrvnih manj. V populaciji vseh konj je 48 % toplokrvnih, 40 % hladnokrvnih in 12 % malih konj in ponijev. Od hladnokrvnih pasem prevladuje slovenska hladnokrvna pasma, pasma posavec in haflinger. Stalež haflingerjev je v zadnjih letih okoli 950, posavcev je 2300, slovenskih hladnokrvnih pa 3500. Letno je rojenih 90 do 100 haflingerjev, 560 do 570 posavcev in 730 do 760 slovenskih hladnokrvnih žrebet.

KONJEREJA V SKP 2023–2027

Rejci konj lahko v okviru strateškega načrta za obdobje 2023–2027 pridobijo podporo za rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem konj, in sicer za avtohtone pasme: bosanski planinski konj, lipicanski konj, posavski konj ter slovenski hladnokrvni konj, ter za tradicionalne pasme: ljutomerski kasač in haflinški konj.

Na konjerejskih kmetijah mladih prevzemnikov ni, starejši pa še ohranjajo konje zaradi tradicije in ljubezni do teh živali.

Letno plačilo za avtohtone pasme je 168,79 evra na GVŽ, za tradicionalne pasme pa 112,52 evra na GVŽ. Prav tako so lahko konji v okviru SKP 2023–2027 vključeni v intervencijo IRP28 Dobrobit živali. Rejci konj lahko prejmejo plačila za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje (zahteva se izvaja v paketu). Rejci, ki se želijo vključiti v podintervencijo DŽ za konje, morajo rediti najmanj tako število živali, kot ustreza 2 GVŽ konjev. Konji se morajo pasti neprekinjeno najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra, v času izven obdobja paše pa mora biti konjem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Letno plačilo za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje znaša 48,16 €/GVŽ.

STRATEGIJA KONJEREJE V SLOVENIJI

Koordinacijski odbor rejskih organizacij v konjereji, katerega podpisnik je mag. Stanislav Bergant, član Sveta za živinorejo pri MKGP, je pripravil strategijo razvoja konjereje v Sloveniji. Z njo želijo zagotoviti dolgoročen razvoj panoge, izboljšati pogoje za rejo ter povečati gospodarski in družbeni pomen konjereje. Tradicionalno se ukrepi kmetijske politike osredotočajo na živali, usmerjene v proizvodnjo, kot so na primer govedo, prašiči, perutnina in drobnica. Vlogo konj pa je treba opredeliti na novo in s tem sektorju konjereje omogočiti boljši dostop do finančnih podpor in konjem priznati večnamensko vlogo v družbi (šport, prosti čas, razvoj podeželja). V razvoj podeželja je treba vključiti ukrepe za podporo konjeniškemu turizmu, za ohranjanje kulturne dediščine ter podporo lokalnim pasmam in promociji konjskega mesa kot kulinarične in zdravju prijazne specialitete.

Rejska društva ugotavljajo, da sredstva za konjerejo ne zadostujejo za izvajanje vseh nalog, ki jih je država naložila v rejskih programih.