Letošnja sezona češenj ima z leti 2017, 2018, 2019 in 2020 skupnega imenovalca, to je pozeba, je letošnjo letino češenj ocenila dr. Valentina Usenik, iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kar ni vzela pozeba, uničuje hladno in deževno vreme, ki povzroča odpadanje plodov, gnitje in pokanje. Tržnega pridelka češenj je letos malo, na trgovskih policah, stojnicah na tržnicah in številnih obcestnih stojnicah so le španske in italijanske češnje.

Če je letino češenj v zadnjih štirih letih pozeba prizadela le lokalno, je pozeba letos zajela večji del Slovenije. Padavine in nizke temperature v maju pa še dodatno zavirajo razvoj plodov na tistih redkih legah, kjer pozebe ni bilo. Od tam sedaj pridelovalci poročajo o pokanju in gnitju plodov zgodnjih sort. Morda bodo imele sorte sredine sezone in pozne sorte ugodnejše razmere, a vprašanje je koliko pridelka bo tržnega.

Zaradi trenutnega slabega vremena, predvsem veliko dežja so nasadi podvrženi številnim boleznim in škodljivcem. Največ škode pridelovalcem povzroča navadna sadna gniloba in škodljivca plodova vinska mušica in češnjeva muha. Oba škodljivca lahko spremljamo z rumenimi lepljivimi ploščami v nasadu.

Na Vipavskem letos sadja zaradi pozebe ne bo. 

V GORIŠKIH BRDIH NEPOZEBLE ČEŠNJE POKAJO IN GNIJEJO

Pozeba je delno prizanesla le dobrim sadjarskim legam v Goriških Brdih. Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem  zavodu Nova Gorica pravi, da je tudi v Goriških Brdih pozeblo do 50 odstotkov češenj in drugih koščičarjev. Zaradi vremena pa številni plodovi češenj, breskev in marelic, ki niso pozebli, v fazi zorenja odpadajo. Pri češnji padavine povzročajo tudi gnitje in pokanje plodov. Juretič  pridelovalcem svetuje, da nasade zaščitijo z ustreznimi  zaščitnimi sredstvi, prav tako je potrebno opraviti poletno rez in če je pridelek na tleh, ga je treba odstraniti iz nasada, da v nasadu ne bo še več bolezni in škodljivcev. Že nekaj let na posvetu o češnjah, ki je tokrat izjemoma iz več razlogov odpadel inj poteka v organizaciji KGZ Ljubljana in Biotehniške fakultete, opozarjajo, da sodobni nasadi češenj morajo biti pokriti, celo povsem zaprti nasadi in očitno bo glede na podnebne spremembe to, neizogibno oziroma brez pokritega nasada tudi pridelka ne bo. Pri nas je z protitočno in prtiinsektno mrežo pokritih malo nasadov češenj, na Primorskem se pridelovalci ne odločajo za postavitev mreže zaradi burje.

Kot nam je povedala Urška Klančar iz KGZ Nova Gorica so na obali, tudi ob morju, težave z odpadanjem plodov, veliko škodo pa delajo tudi številni ptiči. Ker ni drugega sadja, ptiči iščejo vsak zrel plod. Pridelovalci nasade zaščitijo z različnimi metodami odganjanja, ki so vse učinkovite le kratek čas, saj se jih ptice hitro navadijo. 

NA KMETIJI JELINA V BRDIH POBIRAJO ČEŠNJE

Na kmetiji Teje in Radovana Jelina imajo en hektar češenj. Kot nam je povedal Radovan Jelina je v začetku dozorevanja prvih zgodnjih plodov kazalo, da bo češenj približno polovico manj. Zaradi neugodnega vremena pa številni plodovi preden dozorijo odpadejo, bojijo p ase tudi drugih znanih bolezni in škodljivcev zaradi preveč dežja. Večino češenj bodo letos prodali na domu, če bo kasnejših sort več in če bo vreme ugodno, da bodo češnje tržne pa bodo kot običajno tudi letos šli kakšen dan na tržnico v Tolminu in v Kranjsko goro, kjer jih čakajo njihove stalne stranke.

Zaradi nizkih temperatur in nenehnih padavin veliko plodov odpada, gnije, poka in so netržni.

NA ŠTAJERSKEM, DOLENJSKEM IN OSREDNJI SLOVENIJI MALO ALI NIČ ČEŠENJ

Na območju Maribora je 10 ha češenj, na območji Celje 4 ha in na območju Ptuja 3 ha, a je večina nasadov pozebla in je škoda od 80 do 100 odstotna. Zaradi zelo slabega vremena v času cvetenja in oplodnje še tisti preostali plodovi odpadajo, tako da češenj skoraj ne bo.

Na območju osrednje Slovenije je nekaj manjših nasadov,  v velikosti od  10 do 20 arov, ki prinašajo dodatni prihodke na kmetija, a je večina nasadov v celoti pozebla in so drevesa še bolj podvržena številnim boleznim in škodljivcem, ki so v času neugodnega vremena v fazi cvetenja, oplodnje in debeljenja plodov še bolj razširila. Veliko težav povzroča cvetna monilija, listna pegavost in luknjičavost koščičarjev. Ocenjuje se, da bo pridelka na skupnih dveh hektarjih največ 20 odstotkov. Ko bo vreme vsaj tri do štiri dni suho in toplo, svetovalcem priporočajo, da izrežejo vse poganjke, ki so okužene s cvetno monilijo in jih uničijo.

Na Dolenjskem skupaj s Posavjem in Belo krajino so češnje na približno 12 ha. Večino češenj je pozeblo. Veliko plodov, ki niso pozebli, pa zaradi nizkih temperatur in deževja poka in gnije, zato bo tržnega pridelek le nekaj odstotkov. Tudi v Evrosadu imajo 3,5 ha češenj in celo 18 ha breskev. Vsi nasadi so namakani in zaščiteni z mrežo proti toči in pokanju plodov, polovico vseh breskovih nasadov so letos celo oroševali, žal pa so bile temperature več noči prenizke in večino sadja je pozeblo. Zaradi težav s boleznimi in škodljivci ocenjujejo, da niti češenj niti breskev ne bo več kot deset odstotkov normalne letine.

 V Sloveniji je skupaj okrog 300 ha češenj. Po uradnih podatkih iz leta 2019 je intenzivnih nasadov češenj na 205 ha. Od teh je z namakalnim sistemom opremljenih okvirno 15% površin, s protitočno mrežo 4%, pokritih s folijo pa manj kot 1% površin. Več kot 70 odstotkov vseh je na Primorskem. V intenzivnih nasadih se je pridelava v zadnjih 15 letih skoraj podvojila, zadnjih 10 let pa povečala za  približno polovico.