V okviru krajevnega in državnega praznika 25. junija, ko na Bučki že tradicionalno poteka Semanji dan, je v organizaciji Društva podeželskih žensk Bučka in Zveze kmetic Slovenije potekala tudi 20. šarkeljada oz. 14. državna razstava in ocenjevanje šarkljev. Od 55 šarkljev jih je 25 dobilo najvišjo oceno in s tem zlato priznanje, 18 je bilo srebrnih in šest bronastih. Vse možne točke so prejeli marmorni kolač Mari Jakše, zebrin šarkelj Taja Bevca in marmorni venec Veronike Kumljanc.

Letošnja Šarkeljada, ki je bila že 20. zapovrstjo in je zadnjih 14 let tudi državno tekmovanje v pripravi šarkljev na Bučki, se je začela 22. junija, ko so v Društvu podeželskih žensk Bučka in Zvezi kmetic Slovenije začeli prejemati prijave na tekmovanje. Dan zatem proti večeru so vsi prijavljeni od blizu in daleč prinesli svoje pekovske mojstrovine v Kulturni dom na Bučko, kjer jih je naslednje dopoldne ocenjevalna tričlanska komisija v sestavi Elizabete Verščaj, Metke Žulič in Anite Pajer. Na krajevni in državni praznik, ko se na Bučki že tradicionalno dogaja Semanji dan, pa so praznično dogajanje popestrili z zaključkom Šarkeljade, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja in razstavili vse šarklje. Semanji dan z rokodelsko kramarsko tržnico ter bogatim kulturnim in drugim spremljevalnim programom je bil v znamenju ogleda in tudi pokušine vseh šarkljev.

V ocenjevanju 55 šarkljev

Zaključek Šarkeljade je z uvodnim nagovorom začela letos izvoljena nova predsednica DPŽ Bučka Veronika Kumljanc. Pohvalila je vse, ki so se opogumili in tudi letos spekli nadvse okusne in lepe šarklje. Še posebej je vesela, da se je letos Šarkeljadi pridružilo nekaj novih udeležencev, veliko mladih, predvsem otrok. Šarklji so bili zelo različni in z različnimi dodatki, od jabolk, pehtrana, veliko je bilo različnih umešanih šarkljev.

V ocenjevanje so prejeli 55 šarkljev, od tega 8 kvašenih, 34 umešanih in 3 biskvitne. Večino šarkljev so spekle članice društev podeželskih žena s celotne Dolenjske in z Notranjske, nekaj pa je bilo še posameznih mojstric in mojstrov od blizu in daleč. En šarkelj je bil slan, dva pa izdelana iz brezglutenske moke. Tričlanska komisija je podelila 6 zahval, 6 bronastih priznanj, 18 srebrnih priznanj in 25 zlatih priznanj. Trije šarklji so dosegli vseh 40 točk, to so bili marmorni kolač Mari Jakše iz Društva kmečkih žena Novo mesto, zebrin šarkelj desetletnega Taja Bevca in marmorni venec Veronike Kumljanc iz DPŽ Bučka.

Več tradicionalnih in slanih šarkljev

Potek ocenjevanja s pohvalami in priporočili je predstavila predsednica ocenjevalne komisije Elizabeta Verščaj. Tudi letos so šarklje ocenjevali v treh kategorijah: kvašeni, umešani in biskvitni, ki morajo tehtati najmanj 600 gramov in biti pečeni v ustreznem modelu za šarklje. Komisija je ocenjevala zunanji videz, vonj skorje in sredice, videz in lastnosti skorje in sredice ter okus skorje in sredice.

Pomembna je povezanost skorje, sredice in dodatkov, poroznost in elastičnost sredice, topnost skorje in sredice. Nobeden od prispelih šarkljev ni bil neocenjen, kar pomeni, da so vsi ustrezali osnovnim zahtevam ocenjevanja. Kot je povedala Elizabeta Verščaj, komisija predlaga še kakšno kategorijo šarkljev glede na vrsto žita in s posebnimi dodatki. Pohvalno je, da je bilo letos nekaj več kvašenih šarkljev, vendar le eden slan. Želeli bi si več kvašenih in več slanih šarkljev, saj so takšne šarklje pekli naši predniki in so najbolj slovenski, najbolj tradicionalni. Po dva šarklja sta bila iz pirine in brezglutenske moke, iz ostalih vrst moke oz. žit pa jih ni bilo.

ŠARKELJADA 2024:

55 šarkljev, od tega

25 zlatih priznanj,

18 srebrnih,

6 bronastih in

6 priznanj.

Temperatura in čas pečenja morata biti prilagojena količini mase in velikosti modela. Premalo pečeni šarklji so manj elastični, manj porozni in predvsem kvašeni imajo v tem primeru preveč okusa po kvasu ali pecilnem prašku. Preveč pečeni šarklji so suhi, drobljivi, zunanja plast je izsušena, skorja je pretemna in celo greni. Pomembno je, da so sestavine kakovostne in dodatki prilagojeni. Biskvit, ki se mu doda sadje, naj bo bolj gost, da se sadje ne sesede, koščki naj bodo čim manjši. Vse sestavine v prahu, kot je moka ali kakav, morajo biti presejane. Glede na rezultate je Verščajeva še povedala, da so v povprečju za kvašene šarklje nižje ocene, saj jih je težje pripraviti, zato pa priporoča vztrajnost in voljo tudi v prihodnje, saj se le z vajo pridobi znanje. Poleg kvašenih si želijo več šarkljev z naravnimi dodatki in mogoče tudi več z različnim sadjem.

Šarkelj ali marmorni kolač?

Na Šarkljeradi so tudi letos prevladovali umešani šarklji, ki veljajo za rahle in penaste. Umešani so iz maščobe, jajc, sladkorja, moke, pecilnega praška in mleka. Poleg tega poznamo še biskvitni in kvašeni šarkelj. Biskvitni je najenostavnejši za pripravo, od vseh vrst je najbolj penast in mehak, vendar tudi najmanj obstojen. Je iz jajc, sladkorja, moke, olja in pecilnega praška. Šarkelj iz kvašenega testa je sladko ali slano pecivo, najpogosteje z rozinami. Sestavine so moka, maščoba, sol, sladkor, jajce in kvas ter dodatki.

Z najrazličnejšimi šarklji gospodinje in drugi ljubitelje peke že od nekdaj razveseljujejo svoje najbližje in prijatelje. Kot je povedala Nežika Režek, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, pa se s peko tovrstnih kolačev ohranja tudi dediščina, ki se s Šarkeljado prenaša tudi na mlade rodove. Šarkeljada je dogodek, na katerem se pokažejo strasti do peke, obenem je kot vsakoletni dogodek tudi čudovita tradicija.

Mlada kmetica 2024 Karmen Čarman je članica DPŽ Bučka in se je na Šarkeljadi predstavila tudi s svojo stojnico. Ponujala je ajdovo in pirino moko ter aronijin sirup in sok ter še nekaj dobrot, ki sta jih spekli skupaj s hčerko Mirjam.

V DPŽ Bučka so zelo veseli, da jih od prve Šarkeljade podpira Elizabeta Verščaj, ki se je do sedaj odzvala na čisto vsa vabila in sodelovala na vseh 20 ocenjevanjih šarkljev, za kar so se ji zahvalili z darilom ter v upanju, da bo sodelovala tudi v prihodnje.

Mlada predsednica Veronika Kumljanc se je ob koncu zahvalila vsem svojim članicam, še zlasti pa svojima predhodnicama, Ljubi in Vidi, ki so skozi leta s svojim delom, požrtvovalnostjo in dobro voljo pripomogle k temu, da so letos z veseljem in ponosom rekle: »Uspelo nam je, in to že dvajsetič«.