Po podatkih Sursa iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Še vedno največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.
Zaradi prevelike količine zavržkov hrane je Vlada RS sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga bomo, kot že pretekli dve leti, obeleževali 24. aprila. Na ta dan bodo vsako leto potekale različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane. Ključni namen aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Globalno gledano 2 % hrane zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Zavržena hrana namreč vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Veliko zavržkov je tudi v menzah in šolskih kuhinjah. Zato se bodo na današnji dan tudi v šolah in v vrtcih v vseh regijah odvijale številne aktivnosti, v okviru katerih se bodo otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane. Ob tem dnevu je ključno širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati.

Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.