Tradicionalni Dan koruze na poskusnem polju v Jabljah so tudi letos predstavili sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Obiskovalci so si najprej ogledali poskuse z različnimi načini zatiranja plevelov v okviru projekta Iwmpraise.

Strategije integriranega pristopa uravnavanja plevelne vegetacije pri pridelavi rastlin s širšim razmerjem med vrstami in rezultate projekta IWMPRAISE pri pridelavi koruze je predstavil dr. Robert Leskovšek iz KIS. Po ogledu poskusa je sledila razprava glede učinkov različnih načinov zatiranja plevelov na pridelek koruze. Dr. Leskovšek je povedal da bo po končanih večletnih poskusih tudi ta podatek znan.

Na polju z makro poskusi sort koruz je Damjana Iljaš iz KGZ Ljubljana najprej povedala nekaj o pogojih letošnje pridelovalne sezone, v kateri je bilo vse razen pozebe. Na ljubljanskem Barju so bile poplave, potem je bilo na določenih lokacijah nekaj močnih neurij s točo in rezultat vsega bo ponekod zelo pozna žetev koruz za zrnje in veliko bolezni.

Ilijaševa je predstavila nekaj osnov od setve do žetve koruz. Pridelek koruze je odvisen od kolobarja, razpoložljive vode, od pojava bolezni in škodljivcev na koruzi in od časa spravila. Koruza potrebuje za optimalni razvoj precej vode. Za pridelek 10 ton zrnja na hektar porabi najmanj 7.000 ton vode (700 l/m2 ), pri čemer nista upoštevani izhlapevanje in odcedna voda. Največje potrebe po vodi ima koruza v obdobju od začetka cvetenja do mlečne zrelosti. Poraba vode se močno poveča v obdobju hitre rasti koruze, doseže vrhunec v času cvetenja in oplodnje ter postopoma upada do fiziološke zrelosti. Najbolj kritično za pomanjkanje vode je obdobje metličenja, svilanja in oplodnje, ki lahko traja tudi do 20 dni. Letos so bile težave s koruzno bulavo snetjo, na mokrih legah tudi s koruzno plesnijo, koruzno listno pegavostjo in s fuzariozami, je povedala Iljaševa.

CERTIFICIRANO SEME KORUZE

V razpravi so razpravljali še o jesenski setvi žit oziroma setvi doma pridelanega lastnega semena, s setvijo katerega so vsako leto večje težave. Letos je bilo v žitih veliko sneti, zato svetovalci doma pridelano seme v glavnem odsvetujejo. Damjana Iljaš pravi, da bi morala biti setev certificiranih semen takorekoč obvezna.

ČAS SPRAVILA KORUZE

Na koruznih poljih je viden vpliv izboljšanega kolobarje in zato večjih težav s koruznim hroščem letos ni bilo, so pa nekatere sorte koruz zelo poškodovane od koruzne vešče, kar spet pomeni fuzarijske bolezni. Med škodljivci je najbolj nevarna koruzna vešča, ki lahko naredi veliko škode. Ena ličinka na rastlino, z navrtanjem stebla, lahko zmanjša pridelek tudi za 5 – 8%. Letos je bilo pri opazovanju na nekaterih legah (veliko koruze na vseh površinah, slab kolobar) opaziti velik ulov hroščkov. Poškodovani so laski, čeprav koruza na splošno ni padala.

Med boleznimi na koruzi pa se pojavljata koruzna bulava snet in koruzna plesen. Na nekaterih posevkih je velika zapleveljenost njiv, pojavljajo se novi, težje uničljivi pleveli.

Svetovalci pridelovalce vsako leto opozarjajo na primeren čas spravila koruze. Vsebnosti mikotoksinov se med zorenjem praviloma povečujejo: dalj časa kot je koruza na polju, večje so pričakovane vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov. Zaradi zgodnejše žetve so vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov v zrnju pri siliranju precej manjše kot pri spravilu suhega zrnja. Med pregrevanjem vlažnega zrnja na prikolici se vsebnost aflatoksinov vsako uro poveča za 6 %. Najkasneje v 6 urah po žetvi moramo vlažno zrnje sušiti ali ohlajevati pod 14 % vlažnosti, za daljše skladiščenje pa pod 12 %. Zrnje, ki je imelo ob žetvi več vlage in je bilo sušeno pri visokih temperaturah, pogosto razpoka. Zaradi razpokic, je lahko pri tej koruzi, ob enaki vlažnosti zrnja, relativna vlažnost med zrnjem večja kot pri koruzi, sušeni pri nizkih temperaturah. V tem primeru priporočamo sušenje pod 12 % vlažnosti. Po sušenju moramo koruzo pravilno ohladiti, da ne prihaja do kondenzacije vode.

Zrelost koruze je povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini. Ob siliranju naj bi koruza vsebovala 300 do 350 g sušine na kg. Izjemoma, kadar imamo hibride, ki so zelo dolgo zeleni lahko siliramo tudi nekoliko bolj zrelo koruzo, vendar naj vsebnost sušine ne presegla 400 g na kgS.

Posledica prepoznega siliranja je zmanjšanje prebavljivosti koruznice, ki z zorenjem ostareva. Ker zrnje pri koruzni silaži ni zmleto, se lahko zaradi prepoznega siliranja zmanjša tudi prebavljivost škroba.

ŽETEV IN SILIRANJE KORUZE 2020

Sorte koruze namenjene pridelavi zrnja so v pozni mlečni zrelosti. Sorte namenjene siliranju so ponekod, predvsem na peščenih tleh v osrednji Sloveniji že primerne za siliranje.

Zaradi pogostih padavin so rastline onesnažene z zemljo, zato pri siliranju priporočajo višjo rez koruze, in nato dobro uničenje (drobljenje) koruznice. Ob siliranju koruze se priporoča dobro tlačenje (primerno ozke gume!) in za preprečevanje kvarjenja silaže uporabo primernih silirnih dodatkov.