Na ptujskem infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije so strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije 3. julija 2024 predstavili kako ohranjajo in žlahtnijo slovenske sorte genskih virov semen v okviru slovenske genske banke. Predstavitve se je udeležilo veliko strokovnjakov, predstavnikov institucij izobraževanja in semenarstva, nevladnikov in ljudi, ki jim je mar za slovenska semena in prehransko varnost.

Srečanje je nastalo v okviru aktivnosti vseslovenskega gibanja za ohranjanje slovenskih semen in povečanje samooskrbe Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Za to si v gibanju prizadevajo že od leta 2012 dalje. Prisotnih je bilo veliko udeležencev, ki sodelujejo v gibanju Oskrbimo Slovenjo -Štafeta semen, članov Združenja Ekoci in društva Samooskrbni.net, mentorji šol in vrtcev, predstavniki biodinamičnih in ostalih društev ter predstavniki semenarjev. Prisotni so bili številni, ki jim je mar za semena naših prednikov ter trajnostno in prehransko varnost v prihodnosti.

OGLEDALI SO SI POSEVKE SEMEN

Udeležence je sprejelo vodstvo in strokovnjaki Kmetijskega instituta Ljubljana dr. Blaž Germšek, Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja. S sodelavci, ki so predstavili zanimive vsebine in kako delujejo v Sloveniji. Ohranjanje in pomen rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo je predstavila dr. Jelka Šuštar Vozlič, Javna služba nalog rastlinske genske banke. Kako poteka preizkušanje in žlahtnjenje kmetijskih rastlin, s poudarkom na krompirju je predstavil dr. Peter Dolničar, Javna služba v poljedelstvu. Udeležence je zelo zanimalo tudi področje, pridelava semen za domačo uporabo in trženje, ki ga je predstavil mag. Uroš Benec, Služba za uradno potrjevanje. Zanimiv ogled posevkov semen in predstavitev Infrastrukturnega centra Ptuj, pa je izvedel vodja centra Darko Vernik.

PREMALO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Udeleženci so dobili veliko odgovorov. A vseeno ostaja skrb zaradi trenutnih svetovnih trendov prehranske varnosti, patentiranju semen in sprejemanja zakonodaje na ravni EU o pridelavi rastlin z novimi genomskimi tehnikami, so zapisali v sporočilu za javnost po srečanju gibanje Oskrbimo Slovenjo – Štafeta semen. Udeleženci so poudarili potrebo po večji intenziteti dejavnosti genske banke. Strokovnjaki KIS so pojasnili, da imajo le omejene kmetijske površine, resurse in finance, da bi lahko pospešili aktivnosti genske banke. Udeleženci bi želeli bolj pospešene aktivnosti genske banke, ki pa jo zaradi omejenih kmetijskih površin v Jablah in v Ptuju ne morejo izvajati v širšem obsegu. Za “semenarsko varnost” v Sloveniji manjka tudi organizacija dejavnosti, ki bi sorte, ki že obstajajo vzgajala kot semenski material za trg. To trenutno v Sloveniji počnejo le Amarant, Semenjalnica in nekaj manjših žlahtniteljev.

Na eni od gredic Infrastukturnega centra Ptuj je zasajenih 60 vzorcev solat starih sort iz genske banke. Izbrali bodo tri sorte solate, ki jih bodov naslednjih letih žlahtnili v novo sorto z najboljšimi lastnostmi, ostale sorte bodo zmulčili preden bodo šle v cvet.
priložnost.

POMOČ PRI OHRANJANJU GENSKIH VIROV

Udeleženci ponudili sodelovanje in pomoč pri ohranjanju slovenskih genski virov z lastnim angažiranjem ohranjanja semen na kmetijah, kjer so na voljo kmetijske površine in zavzetost ljudi, ki bi se pod strokovnim vodstvom Kis – a lahko vključili. Nevladniki pa bi pomagali pri aktivaciji in ozaveščanju ljudi. Menijo, da bi na tak način, da se vključijo zavzeti manjši kmetje in posamezniki bistveno pripomogli k povečani pridelavi semen. Tako bi lahko ohranili več genskih virov. Pomembno je, da so semena sproti posejana in vzdrževana ter da pridobivajo tudi lastnosti novih klimatskih pogojev ter da se takšni genski viri ohranili tudi za prihodnje rodove. S sodelovanjem stroke in zainteresiranih ljudi ter usklajenimi ukrepi Ministrstva za kmetijstvo bi lahko skupaj dosegli boljše rezultate.

SLOVENSKA SEMENA SO POGOJ ZA PREHRANSKO VARNOST

Trenutno smo priča preobrazbi prehranskih sistemov, ki bodo bistveno vplivali na naš način pridelave hrane. Ali ali bo hrana prihodnosti rastla v zemlji, na klasičen ali trajnosten način; ali v vodi pridelana na način hidroponike, akvaponike, airponike ali bo nastajala v laboratorijih, encimskih tovarnah, bio komorah kje bo nastajalo hibridno ali umetno meso je trenutno nedorečeno… Slovenska semena, ki so prilagojena lokalnemu okolju so zelo pomembna za prehransko varnost in vrtičkarstvo. Zato je potrebno narediti čim več, da se kar največ lokalnih sort ohrani, saj so semena dediščina naših prednikov, bogastvo dežele in ljudi, ki ji pripadajo. Naši predniki so semena skrbno čuvali, jih podarjali kot zaklad. Tudi sedanja generacija zavednih ljudi se zaveda pomena kulturne dediščine. Zaveda se pomena zaklada – slovenskih semen, ki jih še hrani KIS – Kmetijski inštitut Slovenije v genski banki Slovenije – potem ko smo jih izgubili že 80 odstotkov jih je še cca 20 odstotkov v njihovem « trezorju.«.

Na trgu je možno dobiti vsega skupaj nekaj več kot 100 vrst slovenskih semen v semenski banki pa je več kot 5000 kozarčkov semen.

Kako in kaj delajo strokovnjaki je bilo ugotovljeno na predstavitvi. Udeleženci so prepričani, da bi z vključitvijo večjega števila zavzetih ljudi v sodelovanju s stroko in kmetijami in z večjo vključenostjo tudi kmetijskih svetovalcev in manjših kmetij ter vrtičkarjev in celovitim konceptom države:« Od semena do krožnika«, uspeli ohraniti posejati in posaditi več slovenskih semen. In tako zagotoviti boljšo prehransko varnost na sonaraven in trajnostni način za sedanje in prihodnje rodove.