Saatbau je pomembna evropska kmetijska organizacija, ki se ukvarja z žlahtnjenjem, pridelavo semen, specializiranim kmetijstvom ter pridelavo in prodajo kmetijskih pridelkov. Z več kot 70-letno tradicijo je iz regionalne zadruge prerasla v mednarodno podjetje s 15 hčerinskimi podjetji, med njimi tudi Saatbau Slovenija, ki letos praznuje 10 let.

Saatbau Linz prodaja semena v 35 državah po vsem svetu. Svoj sortiment so slovenskim pridelovalcem predstavili leta 2012, leta 2013 pa uradno ustanovili hčerinsko podjetje Saatbau Slovenija, ki ga od začetka vodita Marjeta Mohorič in Zvonko Glažar, prvotno z majhno ekipo, danes pa z razširjeno in pomlajeno ekipo šestih strokovnjakov, ki so večinoma (tako kot avstrijski sodelavci) sami pridelovalci in preizkušajo sortimente ter usmerjajo žlahtnitelje v smer potreb pri pridelavi. V 10 letih je ekipa Saatbau Slovenija veliko časa posvetila prenosu strokovnega znanja iz Avstrije v Slovenijo preko tradicionalnih Saatbau akademij in strokovnega časopisa Saatbauer, ki ga pripravljajo v sodelovanju z avstrijskimi kolegi. Na slovesnosti ob 10. obletnici podjetja se je Marjeta Mohorič še posebej zahvalila partnerskim kmetijam, brez katerih ne bi bilo setve Saatbau semen na poskusnih poljih. Tako bi se v podjetju veliko težje odločali za sorte, ki so primerne za slovenske razmere, veliko težje bi priporočili ustrezen sortiment. In tako skupaj ustvarjajo slovensko kmetijstvo – z izkušnjami pridelovalcev prenašajo znanje ter na njive in travnike sejejo najboljša semena. »Brez vas ne bi bilo nas, zato hvala za uspešnih deset let. Verjamem tudi v naslednjih deset let,« je zaključila Mohoričeva.

LETA 2013 ZAČETEK ZGODBE SAATBAU SLOVENIJA

Andriy Rekrut se spomni leta 2008, ko je prvič prišel v Slovenijo, v kateri si še do danes ni ogledal vseh lepot države, je pa večkrat obiskal številna polja, na katerih pridelujejo Saatbau semena. Ni pozabil težkih pogajanj, ki jih je imel z Marjeto Mohorič in Zvonkom Glažarjem glede prodaje semen, in začetka uspešne zgodbe z ustanovitvijo njihovega hčerinskega podjetja v Sloveniji leta 2013. S pomočjo pridelovalcev, ki imajo poskusna polja, številni slovenski kmetje zaupajo kakovostnim semenskim mešanicam za travinje, za vmesne posevke in semenom za pridelavo krme, predvsem koruze za silažo in za zrnje. Največ zaslug za to ima njihov žlahtnitelj Robert Taucher, ki so ga kmetje imeli priložnost ogovoriti na tokratni slovesnosti. Andriy Rekrut je prepričan, da bo razvoj podjetja Saatbau in Saatbau Slovenija tudi v prihodnje uspešen. Medtem ko je Andriy Rekrut v predstavitvi strnil uspeh desetletnega razvoja Saatbau Slovenija, je Hans Ecker predstavil več kot 70-letno pot Saatbau Linz. Hans Ecker je kmet in predsednik zadruge Saatbau, ki je bila ustanovljena leta 1950 in šteje danes več kot 3.200 članov kmetov, ki so lastniki zadruge. Vsak član ima en volilni glas, dobički se ne izplačujejo, pač pa se vložijo v podjetje. Lastniki dosegajo dodano vrednost z delom v zadrugi in skupaj z zadrugo. Na začetku se je zadruga ukvarjala z žlahtnenjem krompirja, kasneje je začela z žlahtnenjem žit, posebej ozimnih žit oz. ozimne pšenice, v 80. letih so začeli z žlahtnenjem koruze, kar se je kljub dolgotrajnemu in stroškovno zahtevnemu procesu izkazalo kot uspešno. Danes ima podjetje registriranih več kot 150 hibridov koruze. Čeprav so v času, ko je Avstrija pristopila k EU, številni dvomili o obstoju Saatbau, imajo danes 15 hčerinskih podjetij, od tega 12 v tujini, predvsem okrog Avstrije pa vse do Kanade in Čila. Skupaj imajo več kot 600 zaposlenih, polovico v Avstriji. Leta 2007 so ponovno začeli z žlahtnenjem soje, kar se je izkazalo kot uspešna odločitev, saj je Saatbau vodilni žlahtnitelj soje v Evropi. Leta 2014 so začeli z žlahtnenjem sončnic, kar se že kaže kot naslednja pomembna dejavnost.

POLJEDELSTVO EU DO 2030

Kaj prinaša prihodnost in novo kmetijsko obdobje do leta 2030, je predstavil Josef Fraundorfer, ki je v podjetju 36 let in je bil prisoten ob začetkih podjetja v Sloveniji. Evropska kmetijska politika gre v smeri zmanjševanja uporabe sredstev za varstvo rastlin in njihovih nevarnosti za 50 %, v zmanjšanje uporabe gnojil za najmanj 20 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov in mikrobiotikov v prehrani živali ter kmetijstvu nasploh ter s ciljem vsaj 25 % zemljišč pod ekološko pridelavo. Pričakovati je 23 % manj pridelkov, in sicer 10 % manj zaradi prahe in 13 % zaradi zmanjšanja gnojenja in uporabe FFS. Spremembe se kažejo tudi v prehranjevalnih navadah potrošnikov. Mlajše generacije vedno bolj posegajo po rastlinskih beljakovinah in manj po živalskih. V nekaterih državah se že 30 do 40 % prebivalstva poslužuje rastlinskih nadomestkov za meso. Slednje podpirajo tudi razprave o podnebnih spremembah in ogljikovem dioksidu. Trenutno več kot 50 % rastlinskih beljakovin prihaja iz soje, sledita ji grah in pšenica. Ta žita bodo v pridelavi prevladovala tudi v prihodnje, zelo hitro pa raste tudi poraba drugih žit, kot so leča, lupina, čičerika in oves. Žlahtnenje poljščin čakajo novi izzivi tudi zaradi podnebnih sprememb. Temperature so vedno višje, izhlapevanje vode je večje, zime so milejše, padavine so neenakomerno porazdeljene, pogostejši so močni nalivi in suše. Več bo škodljivcev (različne muhe, bolhači, škržati, uši) in bolezni, predvsem virusnih obolenj, kot so rja, pegavost, pritlikavi virusi. Večji bo tudi pritisk invazivnih plevelov, kot so datura, ambrosia in žametnica. Kot je povedal Josef Fraundorfer, bodo v poljedelstvu zmagovalci in poraženci. Med poraženci bodo poznejše sorte žit, zmagovalke bodo zgodnejše sorte. Zmagovalke bodo koruza, soja, oljne buče, ki boljše prenašajo višje temperature. Poleg tega je Fraundorfer omenil še nov način žlahtnenja z vstavljanjem genoma željenih lastnosti, kar skrajša čas žlahtnjenja za polovico in poveča natančnost. Vstavljanje genomov občutno skrajša čas čiščenja linije z izločitvijo točno določenih neželenih lastnosti. Trenutno poteka razprava, ali bo nova genomska tehnologija (NGT) v Evropi dovoljena kot način žlahtnenja brez GSO ali pa bo padla pod zakonodajo GSO.