Zvonka in Vekoslav Kumer sta nadvse vesela in ponosna, da je z vso vnemo in prizadevnostjo delo na zelenjadarski kmetiji prevzel vnuk Jaka Hanželič. Pozimi so se aktivno pripravljali na novo sezono, postavili dodatne rastlinjake, uredili samostojen namakalni sistem in pridelavo vrtnin povečali za trikrat.

Kumrovi so pred dobrimi tremi desetletji takratno poljedelsko-živinorejsko kmetijo za prirejo mleka preusmerili v čisto zelenjadarstvo. Zvonka in Vekoslav sta prodala vse krave in za izkupiček kupila najkakovostnejša semena vrtnin ter začela s pridelavo in prodajo zelenjave. Kot prvi na tem območju so postavili rastlinjak in uredili namakanje ter med prvimi začeli z integrirano pridelavo zelenjave. Bili so začetniki sodobne pridelave vrtnin na Ptujskem polju, kmetijo so nenehno razvijali in se prilagajali trgu. Obdelovali so le nekaj hektarjev, a so s prodajo pridelkov preživljali petčlansko družino. Pridelali so tudi po sto ton zelja, veliko rdeče pese, zgodnjega krompirja, čebule, peteršilja in druge zelenjave. Vekoslav je svežo zelenjavo dostavljal trgovinam in tržnicam, številnim restavracijam in gostilnam vse do Celja ter nekaterim javnim zavodom.

Vsi trije otroci Darja, Igor in Slavko so doštudirali, se zaposlili in si ustvarili svoje družine ter ob zaposlitvi pomagali mami in očetu na kmetiji. Ko sta imela lani Zvonka in Vekoslav težave s križem, so v družinskem krogu iskali prevzemnika kmetije in ga našli. Vnuk Jaka Hanželič, sin Darje in Antona, se je odločil, da bo po šestih letih pustil službo, v kateri je delal kot dipl. ortotik in protetik, ter prevzel delo babice in dedka na zelenjadarski kmetiji v Trgovišču, kamor so hodili vsa leta pomagat. »Škoda bi bilo, če nihče od domačih ne bi nadaljeval tega, kar sta s svojim delom zgradila in ustvarila dedek in babica,« pove novi gospodar Jaka.

Spomladi, ko bo pridelkov več, bo Jaka za prodajo našel še kakšno lokalno tržnico, na primer ljutomersko tržnico.

KMETIJA KUMER 1687

Jaka je kmetijo prevzel lani septembra in ob pomoči bližnjih nadaljujejo s pridelavo zelenjave z velikim optimizmom, novimi načrti in željo po širitvi in razvoju. Že konec minulega leta so postavili šest enostavnih rastlinjakov in za novo sezono nabavili trikrat več semena kot zadnja leta. Vse sadike pridelajo sami. V prvih tednih januarja in februarja so že posejali solato, čebulo, rdečo redkvico, mlado zelje, brokoli, cvetačo, por in druge vrtnine. V februarju so s folijo ogrevali tla v rastlinjaku in sredi meseca že posadili prvi krompir. Če bo vse po sreči, bo mladi krompir kupcem na voljo že konec aprila. Podobno so greli zemljo tudi za druge spomladanske vrtnine in gredice po setvi pokrili s prekrivkami, da bo pridelek čim bolj zgoden.

Zgodnji krompir, sajen sredi februarja, bodo izkopali konec aprila, kar je vsaj mesec dni prej, kot ga koplje večina drugih večjih pridelovalcev.

Zelenjava raste na približno pol hektarja pokritih površin, na prostem načrtuje še zasaditev na približno 1,5 hektarja, od tega bo na 70 arih krompir, na pol hektarja več vrst čebule in na 30 arih druge vrtnine. Na preostalih površinah, ki jih obdeluje Jakov oče Anton, bo tudi letos rasla pšenica, koruza, oljna ogrščica in buče za bučno olje. Njivskih površin je dobrih 11 hektarjev, ki jih zaradi kolobarja menjujejo tako pri žitih kot zelenjavi. 

Hladilniških in skladiščnih kapacitet je dovolj, so pa potrebne določene posodobitve, zlasti pri pripravi blaga za prodajo.

PRODAJA NA TRŽNICAH IN V TRGOVINI NA DOMAČIJI

Jaka z zaročenko Benjamino živi v Moškanjcih, vsak dan pa pride v službo na kmetijo v Trgovišče. Za kmetijo vodi vso evidenco stroškov, količine pridelkov ter naredi plan dela za naslednji teden. Kupci lahko že od nekdaj zelenjavo kupijo v njihovi trgovini na dvorišču kmetije, ob sobotah na tržnici v Slovenski Bistrici ter ob sredah in petkih na tržnici v Ormožu. V hladilnici je še nekaj vrtnin minule sezone, v rastlinjakih se zaključuje proizvodnja jesensko-zimskih vrtnin, pobirajo in režejo pa že prve spomladanske. Na voljo so radiči, zimska solata, različne vrste čebule, korenček, zelje, peteršilj, gomoljna zelena, rdeča pesa, krompir, kitajsko zelje, por, v marcu pa so že začeli pobirati mlado čebulo, redkvico in prvo solato.

Pri večjih opravilih mlademu gospodarju poleg babice in dedka ter Benjamine pomagajo ostali sorodniki, znanci in prijatelji. Veliko mu s svojimi znanji in izkušnjami pomagata prijatelja, uspešna mlada kmetovalca, sadjar Miha Meško iz Velike Nedelje ter živinorejec in poljedelec Blaž Erhatič iz Osluševcev pri Podgorcih.

Začetki Kmetije Kumer 1687, kot ji je dal ime Jaka, segajo v čase avstrijske monarhije, ko se je Martinus Kumer priženil na kmetijo Marine Keller v Trgovišče. Takrat je imela družina Kumer kmetijo v dednem najemu, z odpravo podložniškega sistema pa v lasti.

Z VEČJO PRIDELAVO V ISKANJE NOVIH PRODAJNIH POTI

Nove rastlinjake so postavili z lastnimi sredstvi, Jaka pa se že pripravlja na razpis za mladega prevzemnika in še kakšen drug razpis, saj želi pridelavo zelenjave še povečati in kmetijo morebiti razširiti z dopolnilo dejavnostjo predelave zelenjave. S ciljem povečanja proizvodnje razmišlja o novih prodajnih poteh, med drugim o prodaji v javne zavode. Predvsem pa želi čim več pridelka prodati v trgovini na domačiji, zato bo delal na promociji pridelkov pod lastno blagovno znamko Kmetija Kumer 1687.

Pri sadikah veliko pomagata babica in dedek, ki imata s tem veliko izkušenj, Jaka pa se zaveda, kako pomembna je vzgoja kakovostne sadike, saj dobra sadika da tudi dober pridelek.