Nekoč mešana živinorejsko-vinogradniška kmetija se je pred tridesetimi leti preusmerila v sadjarsko za pridelavo jabolk. Pred nekaj leti je mladi prevzemnik Matjaž ob pridelavi jabolk, ki jih prodajajo končnim kupcem v vseh treh občinah v Beli krajini, registriral dopolnilno dejavnost predelave ter tako prodaji dodal še motni in bistri jabolčni sok, kis ter jabolčni čips. V času sezone sadja storitev stiskanja sadja opravljajo tudi za druge. Idej za razvoj kmetije je veliko, a ne v smislu širitve nasadov, pač pa obstoječi majhni kmetiji dodati vrednost v preusmeritvi v ekološko pridelavo, v nove produkte, mogoče liofilizirano sadje, povečati sušenje sadja in pridelavi dodati še jagode.

Manjša sadjarska kmetija se nahaja v vasi Boldraž pri Metliki, ki od nekdaj velja za vinogradniško območje. Pot nas severno od Metlike pelje proti Drašičem, kjer se pokrajina zlagoma dviga proti Gorjancem, in med prvimi zaselki, na približno 300 metrih nadmorske višine, je majhen zaselek Boldraž. Tudi Škofovi so nekoč imeli vinograde na več kot petih hektarjih, kot jih ima večina tamkajšnjih kmetij. Takrat so grozdje uspešno prodajali Kmetijski zadrugi Metliki, še zlasti potem ko je Metlika z novo sodobno vinsko kletjo postala vinarsko središče Bele krajine.

Škofovi so ob vinogradih obdelovali njive in travnike, v hlevih pa so imeli pitance. Jože in Majda sta sicer bila vedno zaposlena in sta za kmetijo skrbela ob službah. Na predlog KZ Metlika, ki je kmete vzpodbujala za pridelavo še kakšnih drugih kultur, sta videla priložnost v sadjarstvu. Preorali so prvih 20 do 30 arov in zasadili jablane, sorte idared, jonagold, elstar in zlati delišes. Po uspešni prodaji jabolk so se odločili, da 10-hektarsko kmetijo preusmerijo v sadjarstvo, in v naslednjih letih so nasade le še širili in posodabljali, živinorejo in vinogradništvo pa v nekaj letih povsem opustili.

Poglejte kratko video predstavitev kmetije ŠKOF.

NOVA ZGODBA SADJARSTVA ŠKOF

Ko je kmetijo leta 2016 prevzel sin Matjaž in se vključil tudi v ukrep mladega prevzemnika, se je začela pisati nova zgodba kmetije, saj so vse znanje in sredstva namenili razvoju Sadjarstva Škof. Vse nasade so postopoma obnovili, vključno z ureditvijo mrež proti toči in ograj proti divjadi na vseh treh lokacijah, kjer so danes nasadi jablan v skupni površini nekaj čez dva hektarja.

»Leto 2016 je bilo za našo kmetijsko gospodarstvo tudi prestopno leto,« pove Matjaž. Pred leti so sicer poskusili tudi z drugimi sadnimi vrstami. Zasadili so nekaj dreves breskev, nektarin, hrušk, tudi marelic in manjši nasad jagodičja. Po nekaj letih so ugotovili, da so breskve, nektarine in marelice veliko bolj občutljive sadne vrste, pri pridelavi jagodičja pa je v času obiranja zelo veliko dela, zato so se pri obnovah odločili le za jablane.

V normalnih letinah pridelajo 80 do 100 ton jabolk, ki jih brez težav sveže, v sokovih, kisu in jabolčnem čipsu prodajo na lokalnem trgu.

Od prvotnih sort je danes le še idared in nekaj jonagolda, ostale sorte so zamenjali z novimi, bolj odpornimi sortami, kot so gala, fuji, merkur, sirius, topaz in kiku. Gala je zgodnja sorta, nastala je s križanjem sort kidds orange red in zlatega delišesa. Obstaja več različnih tipov te sorte, pri Škofovih imajo gala brookfiled. Vse ostale sorte so pozne in jih začnejo obirati v septembru in oktobru. Skladiščna sposobnost fuji in kiku je do maja, idareda pa tudi do junija. Topaz, topaz red, sirius in merkur so sorte, odporne na škrlup.

ODKAR IMAJO PROTISLANSKO ZAŠČITO, POZEBE NI

Jabolka dobro uspevajo, saj so na odlični sončni legi, megle na tem območju ne poznajo in tudi veter ne dela večjih škod. V zadnjih letih se sicer pojavlja pozeba in jim je naredila tudi nekaj škode, zato so investirali v protislansko zaščito. Nabavili so štiri tako imenovane frostbusterje, samostoječe naprave s plinskimi gorilniki, ki segrevajo ozračje med drevesi. Frostbusterje prižgejo pri temperaturi 0,5° Celzija in so učinkoviti do –5° Celzija. Čeprav je učinkovitost odvisna od pravočasnega zagona naprav, od fenofaze drevesa, listne mase drevesa, vetra, temperature in vlage v nasadu ter koliko časa trajajo nizke temperature, so se frostbusterji dobro obnesli in Škofovi v zadnjih dveh letih pozeb v nasadih niso imeli.

Matjaž je bil uspešen na več razpisih, s katerimi je izboljšal konkurenčnost kmetijskega gospodarstva in prilagodil kmetijo podnebnim spremembam. Prav tako je in še sodeluje v več različnih projektih EIP. Med drugimi so v projektu Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje ter v projektu EIP Krota, katerega namen je izboljšanje stanja biotske pestrosti in podpora za izbrane travniške habitatne tipe in vrste dvoživk, plazilcev, sesalcev in metuljev s tehnologijo pridelave jabolk.

PREDELAVA JABOLK IN STORITEV STISKANJA SADJA

Pred štirimi leti je registriral dopolnilno dejavnost predelave jabolk v jabolčni sok in s pomočjo evropskih sredstev investiral v celotno linijo predelave sadja v sok. Jabolčni sok je lahko motni in bistri. Med izdelki pa ponujajo tudi kis in jabolčni čips, ki je med kupci zelo iskan, saj jabolčne kolobarje sušijo na povsem naraven način v majhni sušilnici s pomočjo toplega zraka.

Na kmetiji nudijo tudi storitev predelave sadja v sok. Za druge predelujejo aronijo, nekaj hrušk in grozdja ter predvsem jabolka. Prednost njihovega stiskanja je v tem, da vsako predelavo vršijo posebej, kar pomeni, da vsak pridelovalec dobi sok iz svojega sadja. V predelavi so vse faze: čiščenje jabolk, mletje, stiskanje, filtracija ter hlajenje v hladilnici, naslednji dan pa še pasterizacija in polnjenje steklenic.

PRODAJA KONČNIM KUPCEM, BREZ POSREDNIKOV

Na območju občin Semič, Črnomelj in Metlika so Škofovi edini tržni pridelovalci jabolk, zato sveža jabolka kot tudi izdelke prodajo sami končnim kupcem, pri katerih so kot ponudniki vedno prvi v vrsti. To mesto si ohranjajo z visoko kakovostnimi svežimi jabolki in tudi izdelki, ki jih prodajajo na domu ali po naročilu razvozijo vse do Novega mesta ter vsem javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem vseh treh občin. Večina kupcev je stalnih, veliko tudi starejših, ki jim Matjaž z veseljem pripelje jabolka na dom in ter odnese v njihovo klet ali drug skladiščni prostor. Nekaj izdelkov prodajo tudi v majhni prodajalni TIC Črnomelj in Hiši dobrot Bele krajine ter trgovini Učilna okusov v Ljubljani.

V hladilnicah lahko skladiščijo približno 50 ton jabolk, kar povsem zadostuje, saj jabolka začnejo prodajati že v času obiranja. Hladilnico polnijo in praznijo od avgusta do maja, ko jim jabolk običajno zmanjka.

Za tako majhno sadjarsko kmetijo, kot je Škofova, je nujna lastna prodaja brez posrednikov in dopolnilna dejavnost predelave sadja. Tako dosežejo tudi dobro in pošteno ceno, s katero so zadovoljni tako kupci kot tudi Škofovi. Tudi v javnih zavodih, s katerimi imajo letne pogodbe, katerih vsebina je količina in cena, dosegajo dobro ceno. Matjaž je vesel, da otroci v vrtcih in šolah jedo domača jabolka in pijejo domač sok.

Cilj Škofovih, predvsem mladega prevzemnika Matjaža, ki si je na kmetiji ustvaril delovno mesto, je svojim kupcem zagotoviti zdrava in neoporečna jabolka, pridelana na naravi prijazen način. Na kmetiji delo opravljajo le družinski člani, kar je njihova prednost, saj so zelo prilagodljivi in hitro odzivni na vse želje kupcev.

NASLEDNJE LETO TUDI JAGODE

Čeprav imajo še nekaj hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih trenutno dajejo v najem, in bi nasade lahko tudi širili, zaenkrat o tem ne razmišljajo, saj bi to zanje pomenilo preveliko investicijo. Širitev nasadov bi pomenila širitev hladilniških kapacitet, novih strojev in tudi nove prodajne poti. Zaenkrat ostajajo pri teh nasadih, razmišljajo pa o prehodu v ekološko pridelavo, kar bi sedanjemu pridelku dodalo vrednost. Opažajo, da je po ekoloških jabolkih veliko povpraševanje tudi s strani kupcev. Prav tako bodo letos zasadili dobrih tisoč sadik jagod. Površino so že pripravili, na njej je pred tem rasla detelja, ta mesec pa sledi saditev že naročenih zelenih sadik jagod sorte clary, ki bodo na foliji in v tunelih ter s folijo za senčenje.

»Ukrepi v novem programskem obdobju ne podpirajo razvoja sadjarstva, odstotek sofinanciranja se manjša, sredstev nasploh je vedno manj in še ta so glede na razpisne pogoje le za velike kmetije,« pove Matjaž Škof.

Matjaž je po poklicu ekonomski tehnik, zato vse svoje ideje in načrte za razvoj in posodobitev kmetije vedno ekonomsko upraviči. Razširiti oz. povečati želi sušenje sadja, saj je po njihovem jabolčnem čipsu veliko povpraševanje, razmišlja pa tudi o liofiliziranju sadja in s tem širitvi ponudbe svojih produktov.

LETOS DOBRA LETINA JABOLK

»Glede na to, da je bilo letos mokro leto, smo mi imeli še kar srečo in ni bilo težav ne z boleznimi ne s škodljivci,« pove Matjaž in nadaljuje, da za varstvo rastlin uporablja predvsem žvepleno-apneno brozgo, ki ima zelo širok spekter zaščite, tako za plesen, škrlup, pršico in še kaj. Vsekakor zaščitna sredstva uporabljajo minimalno, po potrebi, saj je to za kmetijo tudi velik strošek.

Matjaž upošteva nasvete službe za varstvo rastlin, spremlja obvestila ter nenehno opazuje svoj nasad. Najpomembnejši ukrepi za varstvo in zaščito pridelave so v aprilu in maju, ko je za drevo in pridelek zaradi vlage najobčutljivejši čas. Na podnebne spremembe se prilagaja predvsem z odpornimi sortami jabolk. Mreža proti toči poleg zaščite pred točo nudi še zaščito proti ožigom jabolk, ni ptičev, sršenov, os, manjše je izsuševanje tal. Eden od ukrepov je tudi mulčenje vsake druge vrste, s čimer se prav tako preprečuje suša. Ob nasadih so zeleni pasovi in drugi ukrepi za ohranjane biodiverzitete in okolju prijazne pridelave.