Na Goriškem, na Krasu in na Obali divji prašiči, srnjad, jelenjad in ptiči ter druge živali uničujejo njive koruze in posevke žit, krompirja, rdeče pese in drugih vrtnin, delajo škodo na sadnih drevesih in trti ter odvzemajo travinje domačim živalim. Pridelovalci ostajajo povsem brez pridelka. Na Obali so divje živali iz zaledja prišle celo do morja, kjer dodatno škodo delajo še nutrije in galebi. V Strunjanu so divji prašiči uničili posevek sladke koruze, obgrizli melone, lubenice in jajčevce, v dolini Dragonje so uničili tri tone zrelih lubenic.

Silvano Knez, pridelovalec sadja in vrtnin, pravi, da bo divjih prašičev na območju Strunjana kmalu več kot prebivalcev. Ponoči jih vidijo, kako v koloni po 20 živali skupaj prečkajo ceste in iščejo hrano. V eni noči uničijo celo njivo koruze, krompirja in v zadnjih letih tudi posevke vrtnin. Videoposnetek neke noči kaže pohod divje svinje z 19 mladiči kar dveh generacij. V nekaj dneh so na Knezovih posevkih uničili vso sladko koruzo, poškodovali lubenice, melone in jajčevce. Po opozorilih so lovci Lovske družine Strunjan tri prašiče sicer uplenili, a škoda se nadaljuje, saj je populacija divjih svinj zelo velika. Silvano Knez se boji, kaj bo v prihodnje, saj so mu že lani izruvali sadike cvetače, ki jih sadi avgusta.

Lovci Lovske družine Strunjan so običajno letno uplenili enega divjega prašiča, lani kar 55, letos pa že v prvih šestih mesecih 55 in jih bodo do konec leta zagotovo okrog 100.

DIVJAD GRE TUDI ČEZ OGRAJO IN PREKO PASTIRJA

Zaradi prerazmnožitve so divji prašiči že pred leti postali resen problem, zato je bila leta 2017 izdana odločba o izrednem odstrelu divjadi v Krajinskem parku Strunjan. Danes lahko prašiče, tudi zaradi prašičje kuge, lovci neomenjeno uplenjajo. Kot nam je povedal Izidor Jug iz Lovske družine Strunjan, kmetje prijavljajo škode, ki jih lovska komisija obravnava in skupaj z oškodovanci reši. Zavedajo se, da so populacije divjih živali velike in delajo škodo kmetom, vendar imajo na drugi strani velike pritiske raznih civilnih družb. Kmetom predlagajo, da okrog posevkov naredijo ograje in pastirje. V Lovski družini Strunjan imajo kmetje na voljo dva električna pastirja, ki ju za leto ali več lahko najamejo, a do sedaj zanj ni bilo interesa. Po izkušnjah kmetov namreč tudi ograja in pastirji ne preprečijo, da svinje in majhni prašiči ali srnjad ne bi prišli na posevke. Zgodilo se je, da so se divje živali zapletle v ograjo ali pastirja in jo uničili ter poteptali ves posevek.

Okrog posevkov je tudi veliko vikendašev, ki lovce celo prijavljajo policiji zaradi motenja miru.

LOVCI NAMESTO IZPLAČILA PO ŠKODI KMETOM PONUJAJO DIVJAČINO

Večjo škodo so divje svinje letos naredile tudi v dolini Dragonje. Več dni zapored so se sladkale na posevku lubenic, na kar je Bruno Peroša pristojne lovce opozarjal in jim poslal tudi pisno vlogo, a lovcev na območje ni bilo. Ko so živali pojedle ali uničile vse optimalno zrele lubenice, kar je po Peroševih ocenah vsaj tri tone, je lovce začel klicati po telefonu in jih prosil, da se odzovejo. Po ogledu so se strinjali, da so živali naredile škodo in Peroši v odškodnino ponudili meso srne ali divjega prašiča, češ da denarja za izplačilo škode Lovska družina Strunjan nima.

Letos sadja zaradi spomladanske pozebe ni, če pa je kje kakšen sadež, ga pojedo ptiči. Veliko škode cele jate ptičev delajo v vinogradih. 

 

NUTRIJE PODNEVI HRANIJO SPREHAJALCI, PONOČI PA GREDO NA NJIVE

Poleg divjih svinj in srnjadi na strunjanskih posevkih delajo veliko škode tudi nutrije, ki se zadržujejo v laguni Stjuža, ki je del Krajinskega parka Strunjan. Nutrije podnevi hranijo sprehajalci in obiskovalci Krajinskega parka, ponoči pa si postrežejo s pridelki na njivah.

Pridelovalci so vsako leto ob del pridelka zaradi neurij, suše, spomladanske pozebe, sedaj pa tudi zaradi divjih živali in ptičev. Ob vse višjih stroških pridelave se zato sprašujejo, ali ne bi bilo bolje vse skupaj opustiti.