Pretekli konec tedna je Ptuj zaznamoval bogat kulinarični praznik. 36. festival Dobrote slovenskih kmetij je tudi tokrat predstavil kakovost, pristnost in bogastvo slovenskega podeželja. Slovenske kmetije, njihove gospodinje in gospodarji danes ne pridelujejo le osnovnih surovin, ampak suvereno vstopajo v svet predelave in priprave vrhunskih izdelkov. Ocenjevalne komisije so ocenile 865 dobrot slovenskih kmetij v 16 različnih skupinah. Podeljenih je bilo 783 zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Ena od številnih predstavljenih kmetij je Kmetija Ješovnik iz Cogetincev pri Cerkvenjaku (na fotografiji), ki je tudi letos prejela več priznanj za domače testenine in kruh.

Na dan odprtja razstave je na Ptuju zasedala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta, ki je razpravljala o neustrezni in neuravnoteženi razdelitvi investicijskih sredstev v okviru strateškega načrta Skupne kmetijske politike. Velika kmetijska gospodarstva in podjetja, ki so številna v tuji lasti, obdelujejo manj kot 10 % vseh kmetijskih zemljišč, prejmejo pa 30 do 40 % razdeljenih investicijskih sredstev. V enem od zadnjih razpisov jim je bilo za investicije namenjenih kar 19 milijonov evrov, kar je skoraj enakovredno sredstvom, ki so namenjena celotnemu hribovskemu in gorskemu območju v vsem programskem obdobju. Zaradi zapletene birokracije, visokih vstopnih zahtev, neustrezno določenih minimalnih vrednosti naložb, prezrtih lastninskih posebnosti in previsokih tehničnih zahtev so številne manjše kmetije izključene iz javnih razpisov. A prav male in srednje kmetije obdelujejo približno 75 % vseh zemljišč v uporabi in prispevajo okoli 60 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje. Te kmetije so ključni dobavitelji osnovnih živil, s čimer neposredno prispevajo k prehranski samooskrbi države, ohranjajo podeželje, trajnostno rabo zemljišč in varujejo biotsko raznovrstnost.