Kot že zdaj kaže, bo letošnja letina vrtnin na splošno slabša od lanske. Pridelovalci nemočni čakajo, kako bodo rastline preživele vse temperaturne strese, obilne padavine, veter in še kaj. Prvih, zgodnejših pridelkov po nekoliko višjih cenah pa se že ve, da ne bo.  

Kljub slabi letini tudi v drugih zelenjadarsko močnejših državah pa pritisk tuje zelenjave na nižanje cen domačih pridelkov ni nič manjši. Pri kakšni vrtnini se dogaja še večji kaos, kot smo ga vajeni iz prejšnjih let. Minuli teden je bila cena kumar na tržnici v Padovi v Italiji 90 centov, pri nas pa je bila odkupna cena 70 centov za kilogram.

Povprečna cena solate je v Italiji 1,30 do 1,50 evra, na Gorenjskem pa je ne morejo prodati po 1,10 evra za kilogram.

Razen solate, jagod ter še nekaj posameznih vrtnin in sadja v manjših količinah je trenutno večina vrtnin na trgovskih policah uvoženih. Mladi krompir iz Egipta je na našem trgu že od decembra, zgodnje spomladanske vrtnine so v glavnem iz Španije, Italije, Hrvaške in drugod. Pri nekaterih vrtninah, kot je na primer korenček, kupec lahko izbira med slovenskim in nizozemskim poreklom, v bogati in pisani ponudbi pa se najde celo koleraba iz Velike Britanije. Trgovine se najpogosteje poslužujejo akcijskih cen in potrošnikom ponujajo različne popuste prav pri domačih pridelkih.

PRODAJA OB CESTI

Ne le korona kriza, tudi ozaveščenost kupcev je spremenila potrošniške navade. Ljudje kupujejo manj, večja je prodaja na domu, kmetije prodajajo preko spleta z dostavo, uredile so se številne lokalne tržnice, več je prodaje od vrat do vrat in, kot običajno za ta čas, tudi prodaje ob cestah. Razen manjših pridelovalcev, ki imajo svojo proizvodnjo načrtovano za prodajo na tržnicah, pa večina tržnih pridelovalcev nima časa stati na stojnici in čakati na kupce. To kvečjemu lahko delajo njihovi polnoletni otroci, zato je kmetijsko ministrstvu po apelu, da naj iz predloga novele zakona o kmetijstvu umakne prepoved prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov ob cestah, to tudi storilo. Zadevo so prepustili krovni zakonodaji o trgovini, ki dovoljuje prodajo ob cestah vsem pravnim subjektom. 

Tako prodajo ob cestah še naprej urejata tržna in kmetijska inšpekcija oziroma Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je v preteklosti že ugotovil številne nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti in navajanja porekla na teh mestih. Letos naj bi obravnavali zgolj prijave in še pri teh so ugotovili, da naj bi se v glavnem prodajalo sadje tujega porekla. Večina teh stojnic nima več na veliko napisano, da gre za prodajo domačih, pač pa le sezonskih pridelkov, v manjšem tisku pa piše, kaj je na stojnici domače in kaj iz uvoza. Prodajajo še vedno študenti ali sezonski delavci, ki povedo in pokažejo le to, kar jim naročijo tisti, ki jih zaposlujejo – to so podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom, prodajo ali preprodajo sadja in zelenjave, kar pa je po zakonu o trgovini dovoljeno.

Ali so vsi šparglji in vse jagode, ki so na stojnicah naprodaj te dni, tudi ob nedeljah in praznikih, res od domačega pridelovalca, ki je naveden na stojnici, lahko preveri le pristojna inšpekcija.

Izdajanje računov, dobavnic ali kakšnih drugih dokumentov bo kljub želji po debirokratizaciji potrebno za vzpostavitev evidenc pridelave in trženja zelenjadnic, saj je to osnova za ureditev stanja v sektorju. Le z evidenco pridelave in prodaje bi lahko razčistili, kako je možno prodati več slovenske zelenjave, kot se je dejansko pridela. Le z evidenco je mogoče razmišljati o povezanosti, o vstopu v shemo kakovosti in vsaj o začetkih urejanja trga. Evidence pa ne bodo rešile nepoštenih cenovnih razmerji pri prodaji zelenjave, ker je uvoženo blago in s tem pritiski na nižanje odkupne cene problem tudi v dejavnostih, kjer so evidence urejene (register goveda, prireja mleka).