Po lanski močni pozebi bodo pridelovalci kakija na Obali in na Vipavskem tudi letos ob večino pridelka. Spomladanska pozeba je uničila prve poganjke in tako so bili še konec maja številni nasadi popolnoma goli in so začeli ponovno odganjati šele junija. Na območjih pozebe drevesa kažejo na največ 10 % pridelka.

Kaki je subtropska rastlina, ki ji škodujejo že temperature okoli 0 °C. Kot pravi mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, so tokrat bolj pozebli nasadi na višjih legah.

Številni nasadi na Obali: v Strunjanu, Sečovljah, Pobegih, tudi v dolini Dragonje in še bolj na celotnem Vipavskem so bili še v juniju povsem goli, brez brstov. Je pa nekaj posamičnih nasadov, na primer v Strunjanski dolini, kjer so drevesa že ozelenela, tu in tam je tudi kakšen cvet, a večinoma so to nerodni brsti. Še najmanj je pozebel kaki sorte tipo, medtem ko so ostale sorte še bolj občutljive na nizke temperature.

V nasadu v Sečovljah imajo drevesa kar nekaj cvetov, medtem ko je le 200 metrov stran nasad v celoti pozebel.

PRIDELOVALCE ČAKA OBVEZNA LETNA REZ

Klančarjeva svetuje pridelovalcem, da opravijo poletno rez, ko se bo res videlo, kaj in koliko je pozeblo in ali je odmrl ves dvoletni les. Vprašljiv je tudi pridelek v prihodnjem letu, saj bodo drevesa po lanski in še večji letošnji pozebi potrebovala čas, da se okrepijo. V mladem tri leta starem nasadu v Tribanu pri Kopru so pozebla cela drevesa in jih bo zagotovo treba zamenjati z novimi. Mlada drevesa še bolj odganjajo, brsti in vejice so mehkejše in jim nizke temperature še bolj škodijo.

KAKI BO LETOS V GLAVNEM LE NA GORIŠKEM

Na Goriškem pozebe ni bilo, zato tamkajšnji sadjarji upajo, da jim bo vreme prizaneslo tudi v naslednjih mesecih in bodo v jeseni obirali tudi kaki.

Ker je za kaki značilno samotrebljenje, je vprašanje, koliko cvetov, ki so ostali na drevesih, se bo razvilo v plodove in kakšni bodo ti plodovi. Klančarjeva je že opazila deformirane cvetove, zato se boji, da bodo tudi plodovi deformirani ali pa bodo plodiči odpadli. Velika je tudi verjetnost, da bodo plodovi, ki bodo ostali na drevesih, predebeli in s tem netržni.  

V Sloveniji se je število nasadov kakija v zadnjih desetih letih zelo povečalo in jih je že več kot 100 hektarjev. Dobra polovica intenzivnih nasadov kakija je na Goriškem, tretjino ga pridelujejo v slovenski Istri, okrog 15 % pa v drugih delih Slovenije, predvsem na Dolenjskem in Štajerskem.