Na posevku kmetije Luka Krča iz Kranja so minuli teden v organizaciji podjetja Picount, ki je dobavilo koristne žuželke (plenilsko pršico) in podjeta OneDrone, ki dobavlja drone, izvedlo biotično varstvo zoper resarje na čebuli. Na en hektar čebule so raztrosili milijon plenilskih pršic(Amblyseius cucumeris)
Tretiranje kmetijskih površin z droni je v pionirski fazi razvoja v Sloveniji. Za tretiranje iz zraka je potrebno pridobiti licence za letenje, kot tudi licenco za nanašanje. Fitofarmacevtskih sredstev zaenkrat ni dovoljeno nanašati z dronom,lahko pa se z dronom nanašajo mikrohranila, gnojila ali organizmi za biotično varstvo rastlin kot na primer koristni organizmi. Tako je podjetje Picount v organizaciji Onedrone in po naročilu pridelovalca čebule Luka Krča iz Kranja minuli petek na njegovem posevku čebule blizu brniškega letališča izvedlo biotično varstvo zoper resarje. Teden dni prej so poizkusno testirali nanos z dronom, vendar brez živih organizmov, pač pa so uporabili nadomestno snov vermikulit. Kot nam je povedal Gregor Šušterič iz podjetja OneDrone mora imeti vsak pilot licenco za upravljanje z dronom, tokrat tudi dovoljenje za letenje, ker je posevek blizu letališča in ustrezno izobraževanje za odmetavanje snovi s pomočjo drona. Trenutno evropska uredba določa, da se iz zraka ne sme nanašati fitofarmacevtskih sredstev, vendar je uredba v spreminjanju in pričakovati je, da bo kmalu sprejeta tudi s to dopolnitvijo. Veliko izkušenj z droni v kmetijstvu imajo v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem predvsem v vinogradih in sadovnjakih, zaenkrat z nanosom ali raztrosom različnih snovi, razen fitofarmacevtskih sredstev.
Gregorju Šušteriču je pri prvem raztrosu z živimi organizmi z dronom pomagal sodelavec David HOVNIK, pomagala pa sta tudi Maja Črešnar in Peter Ocvirk iz Picounta, prisoten je bil seveda tudi lastnik posevka Luka Krč. Z zanimanjem je bilo nekaj gledalcev, predvsem so bili to mladi kmetje. Z navdušenjem je raztros z dronom opazovala tudi kmetijska svetovalka, specialistka za vrtnarstvo, Marijana Kos iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki je prepričana, da je raztros z dronom na tako razmočena tla zagotovo boljša rešitev kot z mehanizacijo.

DJI serije Agras ponuja dva modela: DJI Agras T10 in DJI Agras T30, prvi nosi do 10 kg, drugi do 30 kg.

MILIJON PLENILSKIH PRŠIC NA 1 HEKTAR

Dron je z 250.000 koristnimi organizmi, , ki tehtajo 1,6 kg , letel pet metrov nad posevkom s hitrostjo 4 m/s ter trosil na širini treh metrov. Sredinska enota drona je imela nameščen trosilec za razsut material, ki se ga lahko zamenja z rezervoarjem za nanosr foliarnega gnojilaali nečesa drugega dovoljenega mešanega z vodo. Dron DJI Agras pride v kompletu s tremi baterijami, polnilcem in daljincem. Polnilec lahko napolni baterijo v istem času, kot se izprazni, to je v desetih minutah, pove Gregor Šušterič. Zaradi trajanja ene baterije, ni smiselno kupovati večjega števila baterij, pač pa v OneDrone predlagajo agregat, kot so ga imeli na posevku tudi tokrat, za nemoteno polnjenje Dron ima senzorje ustavljanja, izogibanja in opozarjanja na bližino. Če je na sredini njive na primer električni drog, se bo dron ustavil in se mu izognil.

Droni omogočajo hiter odziv in ustrezno ukrepanje na stresne dejavnike. V 20 minutah letenja lahko pokrijejo do 20 hektarjev površine s prostorsko ločljivostjo 6cm/pixel, kar je v primerjavi s klasičnimi načini nadzora izjemno produktivno in časovno ugodno.

DIGITALNA REVOLUCIJA V KMETIJSTVU SO DRONI

Droni vstopajo v kmetijstvo kot orodja, ki ponujajo optimizirano kmetovanje. Glede na vedno večji pomen varnosti hrane, trajnostnega upravljanja zemljišč in vode, prilagajanja podnebnim spremembam in izboljšanja gospodarske učinkovitosti kmetij, so droni postali strateška tehnologija, ki lahko prispeva k reševanju teh izzivov. Kmetovanje z droni, ki združuje napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, daljinsko zaznavanje, precizno kmetijstvo in avtonomno navigacijo, lahko korenito spremenijo kmetovanje. Droni lahko v veliki meri pripomorejo k bolj trajnostni in učinkoviti kmetijski praksi, saj imajo zmožnost izvajanja natančnih analiz zemljišč, spremljanje rastlin in živine, nanosa sredstev za biotično varstvo rastlin ter gnojil, obiranja in drugih nalog, ki jih lahko opravijo izjemno hitro in učinkovito. V prihodnje bo uporaba dronov v kmetijstvu predstavljala ključni del digitalne revolucije na tem področju. Prepletanje med inovacijo, trajnostjo in tehnologijo bo pripeljalo do razvoja novih poslovnih modelov in strategij, ki bodo preoblikovali kmetovanje, kakršno poznamo danes.

Zaradi letenja nad pridelovalno površino ne prihaja do zbijanja tal, kar je pogosta težava pri težkih, nepropustnih tleh. Po neurju, ko je posevek zelo moker in z mehanizacijo ni mogoče na posevek, je rešitev dron.

FUNKCIJA DRONA

Droni proizvajalca DJI serija Agras so najbolj aktualni droni za namen preciznega nanosa. Omogočajo nanos tekočega sredstva in raztros razsutega materiala (npr.: gnojila, semen, …). To omogoča trosilec, ki se hitro zamenja z rezervoarjem. Takšni droni predstavljajo nekaj ključnih prednosti kot so: manjša poraba škropilne brozge, točkovna aplikacija na ciljni površini, enostavno tretiranje na strmih in težko dostopnih terenih, omogoča tretiranje na razmočenih tleh, torej neodvisno od razmočenosti tal, zaradi letenja nad posevkom višina le-tega ni težava, brez zbijanja tal itd. Dron se lahko uporablja na več načinov. Pri ročnem načinu pilot upravlja vse funkcije ročno. Pri poligon misiji pilot nariše poligon, kjer si želi nanos. Daljinec samodejno izriše poti letenja, pilot vnese višino in hitrost leta, ter porabo škropiva ali gnojila na hektar. Tretji način je načrtovana misija, pri kateri dron leti avtomatsko. Po mapiranju terena, se izdela 3D model površine, na podlagi katerega se samodejno izriše pot. Program samodejno prilagodi višino glede na relief. Po uvozu misije preko uporabniku prijazne spletne platforme, se določi še hitrost leta in poraba sredstva/gnojila na hektar.

PLENILSKA PRŠICA
Plenilska pršica (Amblyseius cucumeris) je hruškaste oblike. Čeprav je majhen organizem, je dokaj mobilen. Njegov razvoj je zelo hiter, saj celoten cikel traja največ ene do dva tedna. Optimalne razmere za njegov razvoj so temperature okrog 18-20 °C ter visoka relativna vlažnost. Uporablja se za biološko zatiranje resarjev na številnih vrstah zelenjave (kumare, paprika, jajčevec, jagoda, čebula, zelje) in okrasnih rastlin. Najbolje jih je naseliti preventivno v začetnih fazah rasti, saj se ob odsotnosti škodljivca lahko prehranjuje polifagno. Priporoča se uporaba v necvetočih nasadih. Lahko se uporablja na prostem in v zavarovanih prostorih. Priporočena količina izpusta je 50 ali več plenilcev /m², aplikacija se večkrat ponavlja, dokler se ne doseže populacija 200-300 pršic/m².