Ob 30- letnici diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo, je letošnja partnerska država jubilejnega 60. kmetijsko živilskega sejma Agra Japonska. Na sejmu se predstavlja dvanajst japonskih podjetij, ki bodo predstavili kmetijske stroje in tehnologijo kmetovanja, obiskovalci pa bodo lahko v degustirali tipične japonske jedi in pijače.

V marcu letos je bil spletni dogodek o Družbi 5.0, ki sta ga pripravili Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ko je prof. dr. Noboru Noguchi, prodekan in profesor na Raziskovalni fakulteti za kmetijstvo Univerze Hokkaido, predstavil dosežke raziskovalno-razvojnih projektov na področju robotizacije kmetijstva, na primer robotske traktorje ter robote za pridelavo zelenjave in sadja. Poudaril je, da sta glavna izziva, s katerima se sooča japonsko kmetijstvo, pomanjkanje in staranje delovne sile, pri čemer pametno kmetijstvo predstavlja učinkovito rešitev v obliki avtomatizacije večine postopkov, ki lahko potekajo dan in noč brez premora. Predlagal je zlasti zamenjavo velike in težke kmetijske mehanizacije z manjšimi večnamenskimi roboti, ki bi delovali avtonomno in ne glede na obseg kmetijskega zemljišča ter tako omogočali bolj prilagodljivo in učinkovito kmetovanje, poleg tega bi si jih lahko kmetje med seboj izposojali. Te naprave naj bi pripomogle tudi k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in prilagajanju podnebnim spremembam, saj zaradi majhne teže ne poškodujejo prsti in lahko delujejo na blatnih površinah.

JAPONSKA:

– 

377.972 km2 površine

– 125.502.000 prebivalcev

– 332/km2 gostota prebivalcev

– 1 odstotek BDP prispeva kmetijski sektor

– čaj in riž najpomembnejša kmetijska pridelka

Kmetijska zemljišča na Japonskem predstavljajo približno 13% njenega ozemlja. Več kot polovica teh zemljišč je poplavljenih polj, ki se uporabljajo za pridelavo riža. Na Japonskem so majhne kmetije, v povprečju ima ena kmetija 1,8 hektarja njiv. Konec 20. stoletja je bil v državi hiter upad njiv, zlasti poplavljenih polj. Vzroke za upad pripisujejo prehodu Japoncev iz tradicionalnega v zahodni način življenja, kar se kaže v zmanjšanje porabe riža in povečanje porabe pšeničnih izdelkov, mesa, mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Začeli so uvažati različne rastline – od sadnih dreves do zelenjave in uvajata najsodobnejše tehnologije kmetovanja,  v tako imenovanih tovarnah zelenjave (Plant factory), kjer je proizvodnja hrane na različnih hidroponskih sistemih z dodatkom umetne osvetlitve in drugih pomembnih klimatskih dejavnikov (CO2, temperatura, kroženje zraka).

Pomembna gospodarska panoga poleg pridelave riža je ribištvo. Tradicionalne sestavine japonske kuhinje sta riž in morski sadeži. Danes predstavlja japonski ulov 15 odstotkov svetovnega ulova rib. Mnogi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni. Sporen je tudi kot mu pravijo komercialen lov na kite.

Pri nas priljubljena japonska živila so različne sojine omake, miso juhe, vasabi, matcha čaj, različni wiskiji, gini in drugo.

Poleg riževih polj in ribolova je treba tudi proizvodnjo svile, za katere velik del kmetijskih zemljišč, dodeljen gojenje murv. To območje je zelo donosna, saj je japonska svila zelo cenjen po vsem svetu.

Japonska je četrti največji trg za izvoz kmetijskih proizvodov. Vrednost izvoza kmetijskih proizvodov EU na Japonsko je več kot dvajsetkrat večja od japonskega izvoza v EU. S Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko v letu 2018 so kmetijske skupnosti ter proizvajalci hrane in pijače v EU pridobili lažji dostop do japonskega trga in več priložnosti za prodajo svojih proizvodov 125,5 milijonom japonskih potrošnikov. Visokokakovostni evropski proizvodi, kot so vina, sir, čokolada, svinjina in testenine, so pri japonskih potrošnikih zelo priljubljeni. Vendar Japonska nalaga visoke tarife na uvoz teh in drugih evropskih živil in pijač.

Leta 20154 je bilo na Japonskem več kot 43.000 hektarjev pokritih površin, od tega 40 odstotkov oziroma dobrih 17.000 hektarjev opremljenih z napravami za nadzor svetlobe in drugih okoljskih dejavnikov.