Kjer se konča mestni vrvež in se začne gričevnato zeleno območje, pod kuliso Starega gradu v Celju, se v vasi Zagrad nahaja družinska Ekokmetija Habjan. Nekoč mešana živinorejska kmetija se je pred leti usmerila v rejo ovac, kar nadaljuje tudi mlad gospodar Tomaž. Ob reji ovac oplemenjene jezersko-solčavske (JSR) pasme pridelujejo tudi zelenjavo in imajo za ta namen kompostiranje s kalifornijskimi deževniki. Kmetija je v okviru SKP 2023–2027 vključena v ukrepe ekološkega kmetovanja IRP19.

POGLEJTE VIDEO PRISPEVEK S KMETIJE.

Objekti so na lokaciji kmetije na zemljevidu vidni že od leta 1750. To pomeni, da se je za obdelanost zemljišč skrbelo več stoletij iz roda v rod. Ukvarjali so se z različnimi dejavnostmi: poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, tudi gostinstvo. Kmetija nikoli ni bila velika in tudi ne specializirana, saj so redili govedo, prašiče in perutnino ter pridelovali sadje.

Tomaž Habjan je v okviru SKP 2023-2027 vključen v Ekološko kmetovanje IRP19, Dobrobit  živali IRP28, Dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete INP09  in Lokalne pasme in sorte IRP42

Prva velika sprememba se je zgodila pred 25 leti. Opustili so govedorejo in se preusmerili v rejo drobnice, in sicer ovc oplemenjene jezersko-solčavske pasme, pove prevzemnik Tomaž Habjan. Na začetku so imeli le nekaj ovac, a so čredo nenehno povečevali. Ker so se ovce ves čas pasle in tudi v hlevu krmile z domačo krmo, katere pridelava je bila brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, so se odločili, da bi tudi uradno kmetovali na ekološki način. Tako so v ekološko certificiranje vstopili že leta 2009 in začela se je pisati nova zgodovina kmetije.

Kmalu zatem so na Tomaževo idejo začeli s pridelavo vrtnin in uvedli lastno blagovno znamko Ekokmetija Habjan. Zakaj pridelava vrtnin? Tomaž odgovarja, da jih je do tega pripeljalo dejstvo, da imamo pri vrtninah nizko samooskrbo. Povpraševanje po ekoloških vrtninah je veliko. Sprva so začeli s pridelavo in ponudbo česna, kar je bila tržna niša. Potem so dodali še stročji fižol, rdečo peso, paradižnik in druge vrtnine. Danes pridelujejo več kot 20 različnih vrtnin čez vse leto. Med njimi prevladujejo solata, paradižnik, paprika, bučke, kumare, zelje in druge kapusnice, česen, šalotka in pozimi motovilec in radiči. Sprva so predvsem pri plodovkah sadike vzgajali sami, danes jih večino kupijo. Glede ogrevanih rastlinjakov pa Tomaž meni, da bi bil to za kmetijo prevelik strošek. Zato pozimi v rastlinjakih raste motovilec, radič, rukola in druge jesensko-zimske vrtnine.

KMALU BO NOV RASTLINJAK

Tomaž trenutno obdeluje 3,5 hektarja njiv in dobrih 20 hektarjev travnikov in pašnikov. Pridelavi vrtnin sta namenjena dva hektarja, pri čemer je 10 arov pokritih površin, ostalo so njive, kjer so v kolobarju žita in deteljno-travne mešanice (DTM).

Pridelave zelenjave ni brez vode, zato ves čas razmišljajo, kako najti ustrezen vir vode za potrebno namakanje vrtnin. Zalivajo le z deževnico. Trenutno imajo eno zajetje, v katerem se iz deževnice zbere do sto kubikov vode. To zadostuje le za najnujnejše namakanje. Poleg tega je zajetje na drugi strani domačije ter na drugi strani njiv in rastlinjakov pa še na nekoliko nižjem nivoju. To pa pomeni, da je treba vodo prečrpati čez hrib v jašek ob posevkih in po razvodih razpeljati kapljično do rastlin. Te vode hitro zmanjka in potem je na voljo le voda iz vodovoda, ki jo je treba s cisterno dovažati do posevkov. Poleg tega ta voda vsebuje preveč klora in težkih kovin in je v primerjavi z deževnico slabša za zalivanje vrtnin.

»Letošnja topla zima, vroč junij z visokimi temperaturami in deževen julij, je povzročil še več nevarnosti za bolezni in škodljivce, zato je treba rastlinam nenehno pomagati z dodajanjem vode – namakanjem, osenčenjem, z dodatki alg in aminokislin za njihovo krepitev in seveda odstranjevanjem plevelov, ki rastejo ob vsakem vremenu. Poleg plevela je pri zelenjavi  največ težave s ušmi, bolhači, strunami in še kaj bi se našlo,« pravi Tomaž Habjan.

»Zagotovo bo treba v bodoče najti kakšno rešitev glede namakanja. Bodisi v globino z izkopom vrtine bodisi kako drugače,« je prepričan Tomaž. Že dve leti vztrajno razmišlja, kako priti do ustreznega vodnega vira za prepotrebno namakanje. Zaveda se, da so podnebne spremembe tu in se jim je treba prilagoditi. Želi si tudi več pokritih površin in to se bo tudi zgodilo. Še letos oz. v kratkem bo namreč postavil še en rastlinjak.

Zemljo gnojijo z lastnim humusom in dokupujejo le peletiran gnoj za zelenjav. Žit ne dognojujejo, saj jih pridelujejo v kolobarju z zelenjavo, večinoma za krmo živali. Tomaž pri pridelavi vrtnin skrbno dela kolobar. Ker njive niso velike, je na eni več vrtnin, zato si dela sadilne načrte. Pogosto ne držijo stoodstotno, pač pa jih sproti tu in tam tudi spremeni zaradi vremena. Pri sajenju pa upošteva tudi dobre sosede.

DRUGO POBIRANJE PLODOVK V SEPTEMBRU

S pridelavo vrtnin se Tomaž zelo prilagaja trgu in kupcem. Tako na primer plodovke, kot so paprika in paradižnik ter tudi stročji fižol, sadi in seje v takšnem času, da je drugo pobiranje ali celo vrhunec pobiranja konec avgusta in septembra. Takrat se kupci vračajo z dopustov in je povpraševanje po teh vrtninah večje. Prvi stročji fižol naberejo pred poletjem, še večje povpraševanje po njem pa je septembra. Prav tako veliko stalnih strank želi rdečo papriko za ajvar in za vlaganje ter paradižnik za mezgo v septembru.

V rastlinjakih je nujno sajenje na folije, kar med drugim zadržuje vlago v tleh, nenehno zračenje, kapljično namakanje ali večkratno zalivanje v manjših količinah vode ter mreže za senčenje rastlin.

Vrtnine prodajajo končnim kupcem, ki pridejo na dom, lokalnim trgovinam ter več javnim zavodom v regiji. Nekatere šole in vrtci so tedenski naročniki, drugi naročijo le dvakrat na leto, tretji pa občasno. Le tri šole so tiste, ki jim Tomaž vsak teden dostavlja sveže vrtnine. Ostale šole naročajo vrtnine le občasno, le toliko, da zadovoljijo zakonskim določilom v okviru zelenega javnega naročanja in predpisanega odstotka ekoloških živil. V stalni ponudbi imajo tedenske zabojčke sezonskih vrtnin.

Nekaj vrtnin prodajo tudi restavracijam in gostilnam. Tomaž pa razmišlja še o promocijski akciji, s katero bi prodajo razširil in povečal v horeci. Žal kmetje niso povezani, po drugi strani pa je težava tudi v tem, da pridelovalci nimajo stalne ponudbe. Ne glede na vse Tomaž dodaja, da je ozaveščenost ljudi glede lokalne samooskrbe vedno večje. Rahlo povečanje je opaziti celo pri nekaterih javnih zavodih, medtem ko je pri horeci resnično edina in najpomembnejša cena, in ne lokalno, sveže, kakovostno.

REJA JEZERSKO-SOLČAVSKIH OVC

Na kmetiji Habjan redijo oplemenjene jezersko-solčavske ovce in je vključena v ukrep Dobrobit živali IRP28. Namen tega ukrepa je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev, ki presegajo predpisano ravnanje in običajno rejsko prakso. Živali so v dobi vegetacije na paši na neokrnjenih ekoloških travnikih pod celjskim Starim gradom. Pozimi pa jih krmijo s suho travo in silažo. Krmo, tako suho kot silažo, pridelujejo po najvišjih standardih, tako da ima zelo visoko kalorično vrednost. Kakovostna krma jim omogoča velik prirast in okusno meso. V zadnjih letih ovce križajo s pasmo texel, katerih jagnjeta imajo manj ma­ščobe in večjo mesnatost. Jagnjeta prodajajo za zakol za meso in tudi za nadaljnjo rejo. Vse prodajo več ali manj stalnim končnim kupcem, vse več pa je tudi novih, ki posegajo po mesu drobnice.

Na njivah letos po krompirju in žitih že raste ajda, zelje, brokoli in cvetača.

Kot pravi Tomaž, večina kupcev Ekokmetijo Habjan pozna po vrtninah. Čeprav vrtnine pridelujejo le na 10 % površin, a tudi povpraševanje po jagnjetih je veliko. Ker je za delo sam – ob občasni pomoči družine in nekaj dodatne delovne moči ob vrhuncih sezone –, je dela več kot dovolj, zato zaenkrat o širitvi ene ali druge panoge ne razmišlja. V zadnjih letih je stalež črede in površine s travinjem celo zmanjšal. Trenutno je v čredi 75 odraslih ovc in jagnjeta.

NA KMETIJI V NAJEMU SO CIKE

Tomaž je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Od osnovne šole se je ukvarjal z informatik in je kmetijo uradno prevzel pred petimi leti. Letos teče zadnje, peto leto mladega pre­vzemnika v okviru ukrepa Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete INP09. Ta podpora olajša zagon dejavnosti, strukturno prilagoditev, poveča vitalnost kmetijskih gospodarstev mladih kmetov. Poveča tudi konkurenčnost in trajnost v najranljivejši fazi razvoja podjetniške zamisli, s čimer je spodbujena generacijska pomladitev.

Čeprav je imel Tomaž kot mladi prevzemnik v načrtu nov hlev za ovce in nov rastlinjak, je zaradi velike podražitve gradbenega materiala postavil nov rastlinjak, uredil namakalni sistem in kupil dva nova stroja.

Na kmetiji, v bližini katere je bil rudnik, je bil nekoč tudi pušenšak, v katerem so ponujali vino, jabolčno vino, jabolčnik in žganje. Ena od zgradb, ki je nekoč služila kot vinska klet je danes skladišče za vrtnine, ki je že premajhno, zato bo v prihodnje tudi star hlev preurejen v prostor za  skladiščenje in pripravo vrtnin za trg.

Nedaleč stran od kmetije je Tomaž prevzel še eno, prav tako ekološko govedorejsko kmetijo, ki je lastnik ni mogel več sam obdelovati. Tomaž je upošteval njegovo željo in tako na njej skupaj ohranjajo rejo govedi, zdaj cikaste pasme. V okviru SKP 2023–2027 je tako vključen v ukrep Lokalne pasme in sorte IRP42. Intervencija IRP42 prispeva k ohranjanju genskih virov lokalnih pasem in sort. Trenutno je tam pet krav in nekaj mladih živali. Bikce prodajajo za meso, telice pa za nadaljnjo rejo. Ker je domačija in tudi zemljišče okrog nje bolj na ravnem, kot je Tomaževa kmetija v Zagradu, tamkajšnje travnike pokosi, na njivah pa prideluje vrtnine in žita.

VERMIKOMPOSTIRANJE

Ovčjereja in pridelava vrtnin sta zelo povezani predvsem zaradi gnoja, ki ga dajejo živali in je potreben za vrtnine. Tomaž je še poglobil to povezavo. Gnoj iz globokega nastilja v hlevu za ovce, odpadke vrtnin in listje s pomočjo kalifornijskih deževnikov razgrajuje v hranilno bogat biohumus, ki ga uporablja za gnojilo za pridelavo vrtnin. Pri vermikompostiranju (kompostnik z deževniki) kalifornijski deževniki zelo hitro razgrajujejo organske snovi, kompost pa ne oddaja neprijetnega vonja. Takšen biohumus izboljšuje strukturo tal ter zadržuje vlago in vsebnost hranil. Kompost s kalifornijskimi deževniki Tomaž prodaja številnim vrtičkarjem in tudi ribičem, ki jih uporabljajo kot žive vabe pri ribolovu.

Poleg vermikompostiranja je na kmetiji več dopolnilnih dejavnosti. V okviru izobraževanja na kmetiji gostijo obiskovalce, večinoma učence, ki jim predstavijo vse dejavnosti, ki jih imajo. Tomaž, ki ima dva šoloobvezna sinova in hčerko, ki je v vrtcu, meni, da je izobraževanje otrok ključnega pomena za dvig slovenske samooskrbe in ekološke zavesti.

Naslednja dopolnilna dejavnost je predelava sadja. Na travniških sadovnjakih so jabolka in slive ter na novo zasajene hruške in breskve, kar predela v sok in tako pridelku doda vrednost.