Evrosadova tržnica
Evrosad kot nekoč največji izvoznik jabolk je danes s prodajo različnega sadja in zelenjave skupaj s približno 40 kooperanti usmerjen na domači trg. V Evrosadovi tržnici, na katero se obrača vedno več kupcev, tudi javni zavodi, imajo poleg svežega sadja in zelenjave v ponudbi več kot 500 različnih izdelkov lokalnih kmetij in predelovalcev, izključno slovenskega porekla.
60 % izpad pridelka zaradi suše in drugih vremenskih nevšečnosti pomeni
75 do 80 % škode v pridelavi in prodaji.
Evrosad je z jabolki na trgu prisoten že dolgo, v zadnjih letih pa je na trgovskih policah po Sloveniji tudi različno sezonsko sadje in zelenjava. Da bi ponudbo še okrepili in povezali pridelovalce, so leta 2020 začeli z maloprodajo, najprej z lastnimi pridelki, predvsem različnimi sortami jabolk ter drugim sezonskim sadjem in zelenjavo ter približno 30 izdelki iz sadja in zelenjave. Odziv kupcev je bil zelo dober, zato so leta 2021 kljub koronskim časom izpeljali večjo investicijo in odprli lično trgovino Evrosad tržnica. S projektom, v katerem je sodelovalo 12 kmetijskih gospodarstev, poleg Evrosada še 7 sadjarjev ter 4 zelenjadarji iz Posavja, so želeli povečati sodelovanje s pridelovalci, obseg prodaje in vzpostaviti kratke dobavne verige. Cilj je bil povečati dostop in oskrbo lokalnega prebivalstva in javnih zavodov z razširjeno ponudbo sadja in zelenjave ter produktov iz tega. Kot je povedal vodja prodaje Evrosada Boštjan Novak, v Evrosadovi tržnici ponujajo jabolka, sezonsko sadje in zelenjavo ter približno 500 različnih kmetijskih izdelkov lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, katerih poreklo je slovensko.
V Evrosadu čakajo na potrditev projekta, ki ga bodo skupaj s Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS v naslednjih dveh letih izvajali za promocijo bioloških jabolk za večji prodor na trgovske police in v javne zavode.
LETOS 60 % MANJ PRIDELKA
Direktor Evrosada Boštjan Kozole je na tiskovni konferenci povedal, da je panoga zaradi vremenskih razmer in izpada pridelka v težkem položaju. Zadnjih deset let ni bilo normalne letine in tudi letos je pridelka v njihovih nasadih vsaj 60 % manj od normalne letine. Spomladi je vse bujno cvetelo, a je sledilo veliko odpadanje plodov, poletna suša, pred začetkom in v času obiranja glavnih sort jabolk pa dolgotrajna megla. »Po količini in kakovosti ter skladiščnosti jabolk je letos slabo leto,« je povedal Kozole, ki računa na interventni zakon in državno pomoč. Prav tako pričakuje, da bo vlada izenačila zdajšnje razlike v obdavčitvah kmetijstva. Kmetijska gospodarstva kot podjetja so namreč v primerjavi s kmetijami veliko bolj obdavčena. »Ob vseh dvigih stroškov bodo slovenska kmetijska podjetja težko konkurenčna tujim,« je prepričan Kozole.
Prodaja na Evrosadovi tržnici je iz meseca v mesec večja, zato že razmišljajo o širitvi svoje tržnice v širši prostor. Kje bo njihova nova tržnica, v Ljubljani ali kje drugje, v podjetju še razmišljajo.
MANJ JABOLK, VEČ DRUGEGA SADJA
Kot navaja Kozole, so v zadnjih 5 letih naredili veliko diverzifikacijo v nasadih in imajo le 55 % jablan (prej 95 %). 20 % jabolk je iz biološke pridelave, 25 % pa predstavljajo hruške, breskve, češnje, slive, jagode in tudi zgodnji krompir in zelenjava. Tudi v prihodnje bodo nasade jablan še zmanjševali na račun drugih sadnih vrst in zelenjave ter zgodnjega krompirja.
Evrosad z dvema hčerinskima podjetjema odkupuje in prodaja sadje in zelenjavo od 28 pridelovalcev sadja, 7 pridelovalcev zelenjave in 2 izobraževalnih institucij (Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in Biotehniške fakultete Ljubljani).
Boštjan Kozole se je dotaknil tudi evropskega zelenega dogovora in omejitve uporabe FFS. V zadnjih 20 letih so bila številne aktivne snovi ukinjene, od teh, ki so dovoljene v EU in sosednjih državah, pa jih vsaj polovico v Sloveniji ni registriranih. Ukrep, ki ga predlaga Evropska komisija, bi bil za Slovenijo katastrofalen, in tudi druge države, kot so Francija, Španija, Portugalska, mu nasprotujejo. Tisti, ki v Bruslju omejitev FFS zagovarjajo, bi morali vedeti, da bo tako v Evropi manj pridelave, več hrane se bo uvažalo iz bolj oddaljenih držav, kjer pridelava poteka z bistveno večjo uporabo kemičnih sredstev in v bolj onesnaženi zemlji.
Od skupnih Evrosadovih površin je 1/2 vseh namakanih, od tega ima približno 50 ha nasadov možnost oroševanja. 90 % vseh sadnih nasadov je pokritih z mrežo proti toči (v prihodnjem letu bodo po vsej verjetnosti z mrežami pokriti vsi nasadi).
SEZONSKO ZA LOKALNI TRG
Če bi bila letina normalna, bi v Evrosadu izvozili tretjino pridelanih jabolk, tako pa so jih le nekaj v Anglijo, Saudsko Arabijo, Združene arabske emirate, v Katar in Oman. Tudi v prihodnje bo izvoza manj, saj usmerjajo prodajo na slovenski trg in širijo celoletno ponudbo s široko paleto sezonskih pridelkov. Poleg glavnih sort sadja imajo skupaj s kooperanti v pridelavi maline, borovnice, robide, melone, mini lubenice in drugo sadje ter vrsto sezonske zelenjave. Bolj kot širitve lastnih površin, ki se gibljejo okrog 400 hektarjev, si želijo še več kooperantov, s katerimi imajo tudi letne pogodbe, saj imajo ustrezne hladilnice (kapacitete za 10.000 ton), ustrezne sortirne in pakirne linije ter urejene logistične in transportne poti do kupcev.
Res pa je, da je podjetje z okrog 120 zaposlenimi in še 100 sezonskimi delavci zaradi slabih letin in vsesplošne draginje pod velikimi pritiski.
Evrosad obsega:
250 ha sadovnjakov in površin za pridelavo zgodnjega krompirja in zelenjave
85 ha sadjarskih površin v Sadjarstvu Blanca
116 ha sadjarskih površin v Sadjarstvo Ormož
100 ha površin kooperantov sadjarjev
275 ha površin kooperantov zelenjadarjev.
Že 4. leto zapored Evrosad na slovenski trg plasira 3.000 ton lokalno pridelane zelenjave.
Evrosad je ekskluzivni uvoznik kivija iz Nove Zelandije. Pri tem edinem uvoznem artiklu bo ostal tudi v prihodnje.