Skupna kmetijska politika 2023-2027 v okviru ukrepa IRP 19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Med tehničnimi ukrepi v ekološkem sadjarstvu, je tudi gnojenje.  Skupina za sadjarstvo pri JSKS Urška Cvelbar, Andreja Brence, Andrej Soršak, Alenka Caf, Matjaž Lerš, Miran Torič, Teja Hladnik, Tone Pečarič, mag. Urška Klančar, Ana Leskovšek, dr. Anka Čebulj v nadaljevanju  podaja nekaj nasvetov.

Za nami je zima, za katero lahko rečemo, da je vsaj malo podobna zimi, kot smo jo včasih poznali. V začetku januarja nam je natrosila nekaj snega in postregla z mrazom. Tudi po pustnem torku je še pomahala z repom in nam poslala sneg. Vendar teden, ki je za nami je že postregel s temperaturami nad 15 ºC, vlage pa je tudi več kot dovolj in sadjarji lahko z malo več optimizma čakamo pomlad. Eden prvih ukrepov bo gnojenje.

IRP 19 Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

TUDI V SADOVNJAKIH VELJAJO ZAKONSKI PREDPISI

Naš namen je kratek opomnik pred pomembnim tehnološkim ukrepom, zato bomo na kratko nanizali nekaj dejstev. S fosforjem, kalijem in magnezijem gnojimo tla po dokaj izdelanih kriterijih, medtem ko je dinamika sprejema in potreb po dušiku mnogo bolj zapletena, zato bomo ravno dušiku namenili nekoliko več besed. Tudi pri gnojenju sadovnjakov je potrebno upoštevati zakonsko predpisano časovno prepoved gnojenja z gnojili, ki vsebujejo dušik: od 15. oktobra do 1. marca je prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik v celinskem delu Slovenije, v submediteranskem območju pa je prepovedano od 15. decembra do 15. januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.

S celostnim pristopom k trajnostni pridelavi hrane intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 spodbuja naravi prijazne prakse na slovenskih kmetijah.

Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom in digestatom v celinskem delu Slovenije je prepovedano od 1. decembra do 1. marca, v submediteranskem območju pa od 15. decembra. do 15. januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo in od 1. decembra do 1. februarja na zemljiščih brez zelene odeje. Uporaba tekočih organskih gnojil pa je prepovedana od 15. novembra do 1. marca v celinskem delu Slovenije, v submediteranskem območju pa od 15. decembra do 15. januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.

Ko se odločamo za jesensko gnojenje po obiranju, je potrebno upoštevati pravilo, da je v jesenskem času do obdobja prepovedi (v celinskem delu Slovenije od 1.9. do 15.10., v submediteranskem območju pa od 1.9 do 30.11. na zemljiščih brez zelene odeje in do 15.12 na zemljiščih z zeleno odejo) dovoljen vnos največ 40 kg čistega dušika v obliki mineralnega gnojila.

ZA RODOVITNOST TAL IN BOLJŠO ODPORNOST RASTLIN

Gnojenje v ekološki pridelavi ni namenjeno le zagotavljanju zadostne količine hranil za pridelek, temveč predvsem povečanju rodovitnosti tal z izboljšanjem strukture in povečanjem življenja v tleh, s končnim ciljem povečanja splošne odpornosti rastlin. Potrebno je spoštovati časovne prepoved gnojenja kot je opisano v prvem delu. Organska gnojila se ne uporabljajo le v ekološkem kmetijstvu, temveč vse pogosteje tudi v integrirani in konvencionalni pridelavi. Pri zagotavljanju potreb po hranilih je potrebno upoštevati rezultate kemične analize tal in potrebe posameznih sadnih vrst. (glejte gnojilni nasvet, ki so vam ga pripravili ob prejemu izvidov).

Uporabimo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi: apnena moka, IGM apnenec, hypercorn, K- sulfat, briketirani hlevski gnoj, ….

V skladu s smernicami ekološkega kmetijstva, je najkvalitetnejše zagotavljanje hranil iz krogotoka na kmetiji: uležan oziroma kompostiran hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka ter kompostirani odpadki s kmetije. Dovoljen je nakup organskih gnojil tudi iz neekološke reje, če ne gre za industrijski obrat. Če so ti viri izčrpani oziroma nedosegljivi, sledi nakup v ekološki pridelavi dovoljenih gnojil. Pri uporabi vseh organskih gnojil, je potrebno spoštovati v pravilih Integrirane pridelave predpisane količine vnosov čistega dušika na hektar za posamezno sadno vrsto.

Medtem, ko je dostopnost in učinkovitost mineralnih gnojil v tleh običajno mogoče oceniti dokaj natančno, so informacije o sproščanju dušika iz organskih gnojil bistveno manj natančne. Gnojenje z dušikom prilagajamo potrebam posamezne sadne vrste in sorte, pridelku in stopnji mineralizacije. Ker je stopnja mineralizacije v tleh oziroma dosegljivosti dušika za rastlino odvisna od temperature, vlažnosti, strukture tal ter aktivnosti mikroorganizmov, gnojenje zgodaj cvetočih sadnih vrst v večjem deležu (max 40 kg čistega dušika) opravimo že jeseni.

MINERALIZACIJA

Mineralizacija se v manjšem obsegu začne pri T nad 8 °C, optimalna pa je pri 17 – 20 °C. Svetujemo, da s kompostom in preperelim hlevskim gnojem kakor tudi s kombiniranimi organskimi komercialnimi gnojili gnojimo jeseni, do konca oktobra oziroma še v novembru, dokler so tla še topla (upoštevanje obdobje prepovedi za dušik). Tako bodo hranila spomladi pravočasno na voljo. Glede na težavo z obarvanostjo nekaterih sort jablan (Pinova, Bonita,..), se tudi tukaj svetuje gnojenje z organskimi gnojili v jesenskem času. Če jesenski termin zamudimo, gnojenje opravimo tudi spomladi: v začetku marca grmasto jagodičje in koščičarji, v drugi polovici marca pečkarji in v začetku aprila lupinarji. Enako velja za industrijsko pripravljena organska gnojila. Gnojila vedno trosimo po celotni površini sadovnjaka, razen v namakanih nasadih, kjer je večina korenin skoncentrirana ob kapljačih.

Z NAMAKANJEM VEČJA DOSTOPNOST HRANIL

Kjer je v nasadu vzpostavljanje namakanja, je potrebno v sušnih razmerah poskrbeti za pravočasno namakanje in s tem dostopnost potrebnih hranil. Kako hitro in v kolikšnem procentu so hranila iz uporabljenih gnojil na razpolago sadnim rastlinam, je težko natančno določiti. Podatki različnih virov navajajo, da se iz preperelega hlevskega gnoja dušik sprosti 35 % prvo leto, v približno 5 letih se sprosti preostali dušik do 70 %, cca 30 % se ga veže v trajni humus v tleh. Trg ponuja široko paleto komercialno dostopnih organskih gnojil, ki vsebujejo dušik.

V optimalnih talnih razmerah (T, vlaga, mikrobiološka aktivnost tal) se dušik najhitreje (cca 14 dni) sprošča iz melase (predelana sladkorna pesa), guana (netopirjevi iztrebki) in gnojnice. Sproščanje dušika iz ostalih gnojil (Bioazoto N12, Bioilsa 777, Fertil, Azocor 105,…) je postopnejše, zato je zaradi pravočasne dostopnosti dušika potrebno gnojenje opraviti prej. Glede na to, da je na trgu čedalje več organskih gnojil, v ekološki pridelavi lahko uporabite le gnojila, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za ekološko kmetovanje in imajo ustrezno deklaracijo, ki jo vedno shranite. Čim bodo razmere dopuščale, je koristno tla v vrsti pod drevesi plitvo obdelati. Z obdelavo tla prezračimo in spodbudimo mineralizacijo humusa – prehod hranil v rastlinam dostopne oblike.