Ormož je bil znova središče tradicionalnega martinovanja, praznika, ki združuje ljubezen do vina, bogato kulinarično ponudbo in kulturno dediščino tega vinorodnega območja. Na štiridnevnem dogajanju ne manjka šaljivosti, prikazov starih običajev, predvsem pa pokušine žlahtne kapljice in drugih dobrot ter druženja s prijaznimi Prleki.

Martinovanje se je začelo z odprtjem Martinove tržnice, kjer so lokalni pridelovalci ponujali domače dobrote. V grajski kleti Unterhund so odprli festival vin destinacije Jeruzalem Slovenija, v šotoru pa je bil simbolični krst mošta, ki ponazarja starodavni običaj, ko se mošt spremeni v vino. Društvo kmečkih žena Ormož je pripravilo 11. ocenjevanje in razstavo potic. Vseh 39 potic, martinova pojedina in druge dobrote ter izdelkih pridnih članic so bili razstavljeni v poslovnem centru v bližini osrednje prireditve pred ormoškim gradom.

Na martinovo soboto se je dogajanje začelo že v zgodnjih jutranjih urah. Na Kerenčičevem trgu so lokalni pridelovalci in obrtniki ponujali kakovostne lokalne izdelke s prleško zgodbo, domačnostjo in gostoljubnostjo. Pred gradom so se začela pripravljati kurišča s kotli in vsemi sestavinami za kuhanje prleškega piskra. Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož je tudi letos priskrbel za meso, vse ostale sestavine so prinesle ekipe s seboj, saj za prleški pisker ni nekega določenega recepta, pač pa se lahko vsak kuhar znajde po svoje. Velja namreč pravilo, da se v prleški pisker da vse, kar je pri roki. Letos je prleški pisker kuhalo 20 ekip, najboljšega pa je skuhala županova ekipa. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Ormož, tretje pa Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci.

Z AVTOBUSOM ALI PEŠ PO JERUZALEMSKO-ORMOŠKIH GORICAH

Vinoljubi so se lahko udeležili pohoda po vinskih poteh in spoznavali okoliške vinograde. Prav tako je bil na voljo avtobus, ki je številne prevažal po destinaciji Jeruzalem Ormož. Obiskovalci so si lahko po dveh Martinovih trasah z imenom Hodi gor, idi dol ogledali naravne in kulturne znamenitosti ter okušali lokalno ponudbo, predvsem pa različna vina. Od ene do druge točke med kraji in med vinogradi so se mnogi podali tudi peš; niti megla jih ni ovirala. Bolj obiskana je bila vzhodna krožna trasa, na kateri je bilo devet postajališč, na katerih so si obiskovalci ogledali oljarno Jeruzalem SAT v Središču ob Dravi, naravne in kulturne znamenitosti, predvsem pa okušali vina vinskih kleti, zidanic in kmetij Jeruzalemskih goric. Večina ni izpustila Turistične kmetije Hlebec, Vina Munda, kmetije Puklavec, Zelene Oaze, Hiše Pep’s, Zidanice Malek, Sibon Wine &SPA Resort in še katerih bodisi sodobnih degustacijskih prostorov bodisi avtohtonih zidanic.

NAJ ŠPRICAR 2024 JE JERUZALEMČAN

Tudi letos so izbirali naj špricar vino in najboljše mlado vino. Ocenjevanje mladih vin je v bistvu simbolična predstavitev letnika, ki se je šele zgodil, saj so vina šele začela svojo pot preobrazbe. Za naj špricar se je potegovalo 15 vzorcev, za mlado vino pa 33 vin. Za korektno delo strokovnih in potrošniške komisije je skrbela predsednica ocenjevanja Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Naj špricar 2024 je po oceni potrošniške komisije postal Jeruzalemčan, letnik 2024, iz kleti Puklavec Family wines. Naj špricar po oceni strokovne komisije pa je Brebrovničan, letnik 2024, Vinogradništva Malec iz Velikega Brebrovnika. Naj mlado vino 2024 je muškat ottonel, Vinogradništvo Leskovar. Glede na ocene so se vsi strinjali, da je letošnji letnik zelo dober in veliko obeta.

V Ormožu je letos potekalo tudi že 28. tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla. Nastopile so godbe iz vse Slovenije, njihovo izvajanje pa je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Mitje Dragoliča in Vida Pupisa. V kategoriji godbe z do 38 člani je zlato plaketo prejelo Društvo rudarska godba Hrastnik. V kategoriji 39 članov in več pa je zlato plaketo prejelo Kulturno društvo pihalni orkester Tržič.

Nedelja je bila bolj sproščena in primerna za družinski obisk. Na ogled je bila razstava Društva gojiteljev malih pasemskih živali, obiskovalci pa so lahko raziskovali Ormož in uživali v njegovi slikoviti naravi. Martinovanje se je zaključilo z Martinovim sejmom, ki je ponujal lokalne pridelke in unikatne izdelke ter še zadnje priložnosti za okušanje lokalnih dobrot.