Na posvetu »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter partnerji opozorilo, da je treba zmanjšati izgube hrane. Posvet je bil namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano. Tistim, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade.

Generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je povedala, da »posamezniki in družba potrebujemo varno in kakovostno hrano, ustrezen življenjski prostor in kakovostne naravne vire.

Da bi dosegli prehransko varnost za vse in hkrati ohranili naše naravne vire, pa je preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane ena najpomembnejših točk dnevnega reda v prihodnjih letih. Zato je treba opustiti stare netrajnostne prakse. Med temi sta tudi odnos do hrane in ravnanje s hrano v celotni verigi. Samo tako bo prehranski sistem postal tudi bolj odporen.« Generalna direktorica je poudarila tudi, da hrana ne sodi v smeti. Ko je ne postavimo na mizo in jo pustimo na polju ali jo celo vržemo v smeti, zavržemo vložen denar, znanje, delo in vse potrebne vire za njeno proizvodnjo. Obremenjujemo tudi okolje, saj so bili za neporabljeno hrano potrebni gorivo, gnojila in zaščitna sredstva. Udeležence je pozvala k spremembi odnosa do hrane in k njenemu spoštovanju.

OBDOBJE IZOBILJA IN KULTURA ZAVRŽKOV

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je spomnil, da živimo v obdobju izobilja. Živimo v obdobju pretirane potrošnje in tako imenovane kulture zavržkov, kar se vidno odraža na količini odpadkov na splošno. »Posameznik igra pomembno vlogo. Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže prav na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano. Primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno ter distribucija hrane nadalje v restavracijah, gostinskih dejavnostih in seveda v gospodinjstvu. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba,« je povedal Vajgl.

»V Sloveniji se na vladni ravni tega izziva lotevamo v sklopu Celovitega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na Krožno gospodarstvo. Ugotavljamo, da se na področju prehranskih sistemov v državi odvijajo številne, medsebojno nepovezane aktivnosti. Zato je potreben resen razmislek o trajnem načinu medresorskega sodelovanja. Potrebno je vključevanje zunanjih deležnikov na dosjeju prehranskih sistemov. Potrebno je oblikovanje jasnih strateških usmeritev države,« je bil jasen državni sekretar Vajgl. Pri tem je spomnil na prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prevzelo dejavno vodilno vlogo pri usmerjanju dela prehranskega portfelja v vseh fazah procesa.

NAJVEČ ZAVRŽKOV V GOSPODINJSTVIH

Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine. Predstavili so posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse. Opozorili so na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Kot je dejala Barbara Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja, je bilo »nekoč nepredstavljivo, da bi hrana ostala, da bi se jo metalo proč, saj je skorajda nikoli ni bilo dovolj.« Danes je stanje povsem drugačno. Polovico odpadne hrane ustvarimo v gospodinjstvih. Še bolj potratno pa se vedemo na počitnicah in potovanjih, na kar je z izsledki svojega raziskovanja opozoril dr. Emil Juvan z Univerze v Novi Gorici.

»Gostje smo na potovanju bolj potratni. V hostlih pri zajtrku na krožnikih povprečno ostane devet gramov hrane, ki si jo gost sam izbere. V hotelih je ta količina bistveno višja in doseže povprečje 45 gramov,« je povedal dr. Juvan. Dodal je, da količina hrane s krožnikov v smeti roma toliko hitreje in v večjih količinah, ko pod drobnogled vzamemo prestižnejše dogodke.

Iz občinstva so prišle različne pobude, da se raziskave iz gostinstva in turizma prenesejo na gospodinjstva. To dejansko že poteka v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in s katerim obravnava težavo odpadne hrane.

Jeseni bo ministrstvo zopet pričelo s sortirno analizo gospodinjskih odpadkov in vodenjem prehranskih dnevnikov prebivalstva. Namen je jasen – ugotoviti, kje obstajajo možnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane.

40 % ZAVRŽENE HRANE ŠE VEDNO UŽITNE

Udeleženci posveta so razpravljali tudi o načinih, da hrano, ki je nedotaknjena in ni prišla do krožnika, distribuiramo do ljudi v stiski. Hrano, ki ni primerna za prodajo ljudem zaradi poškodovane embalaže ali spremenjene oblike, lahlko predelamo v krmo za živali. Ne glede na to, kako se hrana uporabi, je pomembno, da se je čim manjši delež zavrže in postane dejanski odpadek.

Kot je dejala Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar tretjino hrane zavržemo. To je »neodgovorno do virov, ki smo jih za pridelavo in predelavo hrane uporabili, sploh ob dejstvu, da je kar 40 odstotkov te hrane še vedno užitne«. Kot ključni cilj strategije Spoštujmo hrano, spoštujmo planet je Tadeja Kvas Majer poudarila naš odnos do hrane,. Moramo ga privzgojiti otrokom ter pokazati pri nakupovanju, pripravi in uživanju hrane doma.