Na posameznih gredicah Belokranjskega zeliščnega vrta pod Gorjanci, ki jih loči osrednja pot in več majhnih, so okrasne in aromatične rastline, divja in gojena zelišča, dišavnice, eksotične in industrijske rastline, poljščine, travniške in gozdne rastline in kot posevek tudi vrtnine.

Zeliščni vrt kmetije Kočevar je nedaleč stran od njihove domačije. Po nekaj metrih gozdno-poljske poti pridemo na rob gozda, kjer nas ustavi velika lesena tabla z napisom zeliščni vrt, za njo pa pisan in z rastlinami bogat vrt, travniki in lep razgled na vas in obronke Gorjancev.

Anton se spomni otroških let, ko so bili vsi v družini nabiralci gozdnih sadežev in drugih rastlin ali delov rastlin, ki sta jih odkupovala prehrambena ali farmacevtska industrija. Vsi v družini so imeli tudi nos za gobe, kar velja še danes, če je le gobja letina. Anton je nabiralništvo in znanje o rastlinah nadgrajeval in si kasneje skupaj z ženo pridobil tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarja.

Med čaji in mazili je tudi marmelada iz šestih vrst jagodičja.

Še večja zakladnica teoretičnih in praktičnih znanj je njegova žena Minka, profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, hkrati pa urednica in pesnica, ki uživa v vsem, kar je povezano z belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in vse to tudi rada prenaša na druge.

Posebno mesto imajo na posameznih gredicah divje rastline, kot na primer materina dušica, ki se iz leta v leto bolj razrašča.

NAJPREJ HOBI POTEM DOPOLNILNA DEJAVNOSTI

Kočevarjevi se s kmetijstvom niso ukvarjali, pač pa so imeli ob hiši precejšen vrt in sadovnjak, v katerem so pridelali vrtnine in sadje za lastno porabo. Okrog domačije je polno zelišč, dišavnic in drugih tako divjih kot gojenih rastlin, ki so jih uporabljali za pripravo jedi in čajev. Poleg tega je Anton še čebelar z 10 do 15 družinami. Ko je po očetovi smrti podedoval nekaj kmetijskih zemljišč, z Minko nista dolgo razmišljala, kaj bi z obdelovano zemljo, pač pa sta jo začela obdelovati in uredila sta Belokranjski zeliščni vrt pod Gorjanci.

Vsa zelišča ročno pobirajo in pakirajo.

Najprej sta ob robu gozda, tik bo gozdni poti, zasadila živo mejo, ki delno zaustavi divje živali iz gozda, ki bi brez nje imele veliko lažji dostop do rastlin na zeliščnem vrtu. Pravokotni rob žive meje je zasajen z grmički sivke, rožmarina in z drugimi sredozemskimi rastlinami, ki so se po nekaj letih prav tako razrasle v živo ograjo. Zeliščni vrt je v obliki trikotnika in se nadaljuje s travnikom in širokim pogledom na obrobje Gorjancev. Vrt ima več posameznih gredic, v katerih so rastline zasajene zelo premišljeno glede na dobre sosede, odganjanje škodljivcev in hkrati dajeo lep izgled z delom cvetočih rastlin. Nekatere so zasajene za namen sušenja in kasneje izdelave različnih mazil, večina pa za namen predstavitve zeliščnega vrta za obiskovalce. Veliko je divjih rastlin, ki so se v vrtu razrasle, druge so gojene, vsaka pa ima svoj kamen, na katerem je zapisano njeno ime. Sredi gredi je središčna pot, na kateri je še klopca za počitek ali sprostitev oziroma meditiranje, opazovanje in vonjanje narave. Zeliščni vrt se v zgornjem delu zaključi s poljščinami in industrijskimi rastlinami, kot so ajda, konoplja, lan in drugo. Ob robu sledi jagodičje: maline, robide, aronija, vrt pa se zaključi z mladimi drevesi hrušk, jabolk in sliv. Ob vrtu je degustacijski prostor v naravi z lesenimi mizami in klopmi na travniki ali v senci ob robu gozda.

Na vrtu je veliko rastlin, ki so jih poznale in uporabljale babice in jih danes mladi ne poznajo.

UČNI VRT ZA OGLEDE IN DELAVNICE

Minka in Anton v zeliščnem vrtu, ki meri približno tisoč kvadratnih metrov, izvajata vodene oglede, različne delavnice in predavanja. Obiskovalci so šolske skupine, ki v okviru naravoslovnih dni spoznavajo različne gojene in divje rastline s travnikov in gozdov, pogosto pa vrt obiščejo posamezniki in različne skupine. V okviru delavnic izdelujejo namaze ali mazila. V okviru Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, imajo na kmetiji zeliščarske dneve, njihovi izdelki pa so tudi v trgovini Hiša dobrot v Metliki.

150 do 200 različnih rastlin je v Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci.

Nekaj zdravilnih zelišč in drugih rastlin pridelujejo tudi na posameznih njivah ali jih pobirajo na travnikih in v gozdu za sušenje in pripravo čajev in mazil. V ponudbi imajo približno 15 različnih čajev in čajnih mešanic ter nekaj zeliščnih mazil. Čajne mešanice delajo po že znanih osnovnih recepturah in učinkih posameznih rastlin. Vsem čajem, zlasti mešanicam, so dali tudi svoja imena, kot na primer Imunček, Krtek, Čaj za lahko noč, Čaj za dober dan, Gorjanček, Otroški čaj in podobno. Med mazili so sivkino, ognjičevo, smiljevo, katerih učinki so že od nekdaj poznani. V zadnjem času je veliko povpraševanje po konopljinem mazilu, zato so letos na njivi zasadili nekaj več konoplje. »Največ nam pomenijo povratne informacije kupcev in prav pri konopljinem mazilu smo jih dobili, saj lajšalo ali celo premagajo določene težave s kožo. Anton še nadaljuje, da so konopljini listi tudi za čaj, vendar jih zaradi grenkega okusa mešajo s šipkom, meliso ali meto. 

Minki in Antonu ob večjih delih radi pomagajo otroci: hčerka Tamara in Tadeja z družino ter Domen, ki so od svojih staršev pridobili veliko znanja o rastlinah, njihovi uporabnosti in koristnosti. Domen kot športnik ve, da je šentjanževo mazilo za lajšanje bolečin v mišicah.