Vinska Klet Božič se z vinogradništvom in pridelavo vina ter oljkarstvom v Izoli ukvarja že več kot sto let, Kristjan in Helena pa znanje in izkušnje prednikov dopolnjujeta in razvijata z novimi trendi. Pestro paleto vin širita z oljčnim oljem in številnim izdelki iz oljk. V lično urejeni trgovini sredi Izole je na policah več kot 50 njihovih izdelkov, občasno pa je na voljo tudi sveža sezonska zelenjava.

Domačija Božičevih je bila nekoč ena od treh v Jagodju, danes pa stoji sredi strnjenega naselja. V Jagodje so predniki prišli leta 1902 iz okolice Buzeta, kupili so kmetijo in že prvo leto stisnili 700 litrov oljčnega olja. Med svetovnima vojnama so letno pridelali približno 16.000 litrov refoška, ki ga je Anton Božič z oslovsko vprego dvakrat tedensko vozil v tržaške gostilne. Povojno naseljevanje v osrčje Jagodja je pomenilo konec kmetije na tej lokaciji in začetek vzpostavljanja na novi. Kasneje so v Jagodju kmetovali v manjšem obsegu, leta 1991 pa sta se Klavdija in Steljo Božič po zlomu Tomosa, kjer sta bila v službi, odločila, da se povsem posvetita družinski tradiciji. Že takrat sta poleg manjšega vinograda in oljčnika pridelovala tudi zelenjavo.

Z veliko truda sta sčasoma dejavnost preusmerila samo v vinogradništvo in oljkarstvo. Začela sta s hektarjem starega nasada v Kažanovi nad Jagodjem. Sledil je vinograd Bužome pod Šaredom, kjer so po dolgih letih zasadili ponovno prve trte refoška. Na lokaciji Vilišan na Baredih ob refošku rasteta še malvazija in sivi pinot. Danes imajo Božičevi vinograde še na Koštrlagu, v Strunjanski dolini tik ob Parencani in v Morerju. Razen slednjega, kjer rastejo 40-letne trte merlota, so nasadi novi. Vinogradi so zasnovani za nižje obremenitve, kar vodi v višjo kakovost grozdja.

Kmetijo je pred dvema letoma prevzel sin Kristjan z ženo Heleno, še vedno pa jima pomagata Klavdija in Steljo. Na približno 12 hektarjih vinogradov raste 45.000 trt. Največji delež še vedno predstavljata avtohtoni sorti slovenske Istre: refošk in malvazija. Vina iz leta v leto dosegajo višjo kakovost, pri tem pa ostajajo zvesti tradiciji. Vinogradi so zatravljeni, grozdje in oljke pa pridelujejo na ekološki način. Kristjan je na Biotehniški fakulteti končal smer vinogradništvo, bil nekaj časa celo zaposlen v Vinakoper, danes pa z ženo Heleno živita izključno od kmetijstva.

OLJČNA OLJA Z OKUSI IN IZDELKI NAMIZNIH OLJK

Poleg palete vin sta se usmerila tudi v predelavo oljk. Del oljk stiskajo skupaj z ekološkimi limonami ali pomarančami in dobijo oljčno olje z okusom limone in pomaranče, po katerem največ sprašujejo Italijani, ki ga uporabljajo za pripravo rib, ter Avstrijci in Nemci, ki to olje uporabljajo za solate. Poleg teh imajo oljčno olje z dodatkom popra, čilija, majarona, bazilike in drugih zelišč. Namizne oljke vložijo v slanico, delajo različne oljčne namaze in druge izdelke. Prav posebne so vložene pečene oljke, marmelada iz oljk, dimljene oljke, karamelizirane oljke ter oljčni liker. Nekateri izdelki imajo svoja imena, kot na primer Valentinine karamelizirane oljke, ki so sladke kot njihova hčerka Valentina, dvojčica z Vidom Martinom, in se uporabljajo za najrazličnejše sladice. 

Lani je bila oljčna letina slaba, namesto 2000 litrov so pridelali slabih 600 litrov olja. K sreči je bila vsaj oljevitost oljk dobra, kar 15- do 20-odstotna.

V NAČRTU VZORČNI NASAD ZA OBISKOVALCE KMETIJE

Tako rekoč vseh 20 hektarjev zemljišč je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Kristjan se spomni, da je že kot otrok s parcel pobiral velike in majhne kamne, opravili so številne agromelioracije, z buldožerji in drugimi stroji so ravnali teren, urejali terase, premikali zemljo ter tako zapolnili luknje in zemljišča urejali za zasaditev trt in oljk, ki jih nenehno širijo. Za enega od vinogradov so združili 11 majhnih parcel, da je danes lepo urejen hektarski vinograd. Pred kratkim so najeli novih 5 hektarjev zaraščenih zemljišč, ki jih bodo očistili in pripravili za ureditev novega oljčnika in vinograda. V načrtu je tudi obnova najstarejšega vinograda na Morerju nad Izolo, kjer raste merlot. Gre za dvohektarski vinograd, ki je v neposredni bližini njihove trgovine v središču Izole, na katerem želijo urediti tudi vzorčni nasad oljk, trt in vrtnin. Za obiskovalce kmetije že sedaj pripravljajo oglede in degustacije v oljčniku ali vinogradu, s sprehodom po vzorčnem nasadu pa bo to zagotovo še dodatna popestritev turistične ponudbe v obalnem kraju.

V paleti Vina Božič so sivi pinot, malvazija, sladki muškat, cabernet sauvignon, refošk, merlot, rose ter belo in rdečo jubilejno vino.

MANJ BIROKRACIJE IN VEČ PODPORE KMETOVANJU

Domačija Božičevih je še vedno v strnjenem Jagodju ob Izoli, kmetijski objekt s kletjo pa v starem delu naselja. Zato si Kristjan vztrajno prizadeva pridobiti gradbeno dovoljenje za nov večji objekt, v katerem bi bilo vse veliko lažje in enostavneje. Žal postopki pridobivanja vseh soglasij in dovoljenj trajajo veliko predolgo. Kljub temu Božičevi načrtujejo širitev dejavnosti tako v ureditvi novih oljčnikov ter novih ali obnovljenih vinogradov in tudi z večjo pridelavo zelenjave.

Vina in oljčno olje ter izdelki so na festivalih in ocenjevanjih prejeli več zlatih medalj in drugih prestižnih nagrad.

 

Lani so imeli s prodajo zelenjave, ki so jo pridelali na tisoč kvadratnih metrih, več prihodka kot na enem hektarju oljk oziroma enem hektarju vinograda. Zemlja in podnebje sta bila na tem območju že od nekdaj primerna za pridelavo zelenjave. Tudi padavin je dovolj, le razporejene niso enakomerno v vseh letnih časih, kar pa bi lahko rešili z zadrževalniki oziroma akumulacijami ali vrtinami.

Kristjan si želi, da bi država in občina imeli večji posluh za kmetijstvo in pridelavo hrane. Še zlasti ko gleda svoje tri otroke, šestletna dvojčka Valentino in Vida Martina ter petletnega Vala Jakoba, ki najbolj žarijo, ko so v vinogradu ali oljčniku in bi bili največkrat raje z njim pri delu kot v šoli. Da že sedaj radi pomagajo, potrdi odgovor enega od sinov, ki si za rojstni dan ni želel traktorja, kot večina otrok na kmetiji, pač pa samokolnico.

Kolesarska pot od Kopra do Portoroža poteka po trasi nekdanje ozkotirne železnice in vodi tudi mimo Božičevih vinogradov, od koder je lep razgled na strunjanski zaliv in piransko cerkev.