Tomaž in Martina Porenta sta tretja generacija Snopičarjevih, ki sveže sadje in zelenjavo iz doline, obdane s hribi med Javorom in Jančami, vozijo na trg v Ljubljano. Kmetija spomladi ponuja sladke jagode, sledijo češnje, maline, jabolka, hruške, slive in kaki, vse leto pa tudi najrazličnejša sezonska zelenjava.

Kmetija Porenta, po domače Snopičar v Češnjicah, le streljaj od središča Ljubljane, ima večstoletno tradicijo, saj obstaja že od leta 1700. Že od nekdaj je bila mešana sadjarsko-zelenjadarska z nekaj živine v hlevih, pridelke pa je že Ivanov oče s konji vozil na trg v mesto. Nekoč so na tem hribovitem, terasastem območju pridelovali tudi žita, ob robovih njiv pa so imeli zasajeno sadno drevje. Z opustitvijo žit so Porentovi na terasah, ki se vijejo za domačijo na koncu vasi, zasadili nasade, na ravnih površinah njiv pa vedno več najrazličnejše zelenjave. Ivan in Zofka se spomnita, ko sta v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki v 80-letih preizkušala različne sorte češenj, in ker so bili rezultati odlični, je danes precejšen del površin namenjen pridelavi češenj. »Saj smo v Češnjicah,« pove Ivan.

Kmetija ima odlično lego, sončno je vse do večera in pridelkom to ustreza. Manj je vlage in zato manj bolezni, zaradi ugodne višine pa tudi s pozebo nimajo toliko težav, kot nekoliko nižje ležeče kmetije.

Kmetijo že nekaj let vodi sin Tomaž, ki je prav letos uradno postal gospodar. Tudi žena Martina prihaja iz kmetije, pomagajo pa jima njuni trije otroci in starši. Ob večjih delih jim na pomoč priskočita še oba Tomaževa brata in kakšen sorodnik ali znanec.

ZA SADJARSTVO IN VRTNARSTVO POMEMBNA TUDI GOVEDOREJA

Ob nenehnem razvoju in prilagajanju trgu Tomaž in Martina danes obdelujeta 20 hektarjev, od tega je 3 hektarje sadnih nasadov, 3 hektarje njiv za pridelavo zelenjave, 10 hektarjev je travnikov in nekaj gozda.

Na kmetiji je bila vedno tudi živina, trenutno je 15 govedi, od tega 4 krave, ostalo so mlade živali, nekaj jih tudi kupijo in jih dopitajo za prodajo za zakol. Živina daje dovolj gnoja za gnojenje njiv za pridelavo vrtnin in za sadovnjake. Pred leti so imeli tudi koruzo, a jo je bilo treba v celoti ograditi, pa še vseeno ni bila dovolj zaščitena pred divjimi prašiči, zato so koruzo opustili in živino krmijo le s senom.

Čeprav je na kmetiji registrirana tudi predelava sadja in zelenjave, zaenkrat predelajo le sadje v kis, medtem ko vse vrtnine prodajo sveže.

KRALJICI ČEŠNJI SLEDI SLIVA

Največ je češenj, in sicer imajo na slabem hektarju 10 različnih sort, od zgodnjih do poznih, prve dozorijo maja, zadnje julija. Letina češenj je bila letos dobra, vendar so bili plodovi  zaradi suše bolj drobni. Na enem hektarju so jabolka in hruške, na enem pa slive in jagode. Sliv je 8 različnih sort, prve začnejo obirati v začetku julija, zadnje pa oktobra. Letos je svoje naredila suša, sušila so se mlada, stara, povsem zdrava ali bolj slabotna drevesa. Suša je vzela kar precej dreves in tudi del pridelka, ki je od sorte do sorte zelo različen.

Nasade redno obnavljajo in pri tem stare in manj zaželene sorte menjujejo z novimi, po katerih sprašujejo kupci. Nasade slive na primer obnavljajo na približno 20 let, v nove pa sadijo predvsem sorte, ki so odporne na šarko.

SUŠA PRIZADELA MLADI NASAD JABOLK

Tudi jablan je 8 sort, od zgodnjih do poznih, prva jabolka so začeli obirati v začetku julija. Glede na tip tal in sorto bodo tudi jabolka zaradi suše in visokih temperatur različno obrodila. Pri nekaterih sortah bo letina povsem normalna, druga so drobna ali pa plodovi odpadajo in jih bo manj. Največje posledice so kljub namakanju in osenčenju z mrežo proti toči na mladem polhektarskem, letos zasajenem nasadu carjeviča, gale in fujija. Z vsemi ukrepi so sicer sadike obdržali pri življenju, nikakor pa to ni bilo dovolj za ustrezno razrast in razvoj dreves.

V nasadih je še nekaj dreves kakija, v rastlinjakih pa poleg vrtnin še maline. Pred leti so imeli tudi breskve, a so jih zamenjali s slivami, opustili pa so tudi marelice, ki se niso obnesle. 

Na kmetiji je tudi čebelnjak, kar je za pridelavo sadja in vrtnin zelo pomembno.

OB SADJU ŠE ČEZ 30 RAZLIČNIH VRTNIN

Poleg sadja pridelujejo različne sezonske vrtnine, skupaj vsaj 30 različnih vrst in sort. V treh rastlinjakih na skupnih 2.000 m2 dosegajo zgodnost določenih vrtnin in podaljšujejo sezono. Nekaj površin je pokritih tudi s tuneli, ki jih lahko prestavljajo in so predvsem za pridelavo jagod. Po jagodah Snopičarjeve pozna večina njihovih stalnih kupcev.

Tudi pri zelenjavi vsako leto preizkušajo določene nove sorte. Tako imajo vsako leto več sort paradižnika, paprike, kumar, jajčevcev, solat in drugih vrtnin. Tomaž pravi, da ves čas sledijo razvoju pri tehnologiji, sortah sadja in zelenjave ter se prilagajajo glede na škodljivce in bolezni oz. vremenske pogoje.

PRIDELAVA ZA PRODAJO NA TRŽNICI

Vse sadje in zelenjavo prodajajo na tržnici v Ljubljani, veliko kupcev prihaja tudi na domačijo, zlasti spomladi, ko so jagode in češnje, ter po prve vrtnine. S prodajo na stojnici in prilagajanjem kupcem sprejemajo odločitve, česa bodo pridelovali več in česa manj. Vsekakor pa zaradi hribovitega območja in še bolj zaradi načina prodaje ne želijo pridelati večjih količin, pač pa več različnih pridelkov, ki jih lahko prodajo na domu in na tržnici, v glavnem stalnim kupcem.

Nekaj sadja in vrtnin prodajo tudi ljubljanskim šolam in vrtcem. Na razpisih je sicer bolj pomembna najnižja cena kot dejstvo, da je pridelek kakovosten in pridelan lokalno, zato šolam in vrtcem dostavljajo sadje in zelenjavo po ločenih sklopih, torej v okviru dovoljenih 20 % živil, ki jih javni zavodi smejo nabavljati mimo razpisov. »Vse je odvisno od organizatorja oziroma vodje šolske prehrane,« pove Tomaž Porenta.

V hladilnici lahko skladiščijo do 60 ton sadja, za krompir, korenje, kolerabo in druge gomoljnice pa imajo še staro klet v zemlji.

BREZ NAMAKANJA NI PRIDELAVE

Namakajo predvsem vrtnine, češnje po potrebi ter mladi nasad jabolk. Za zalivanje sliv je vode premalo, saj bi v zadrževalniku zmanjkalo vode za sajenje jesensko-zimskih vrtnin. Zadrževalnik, v katerem se zbere do 1000 m3 vode, tudi ob letošnji dolgotrajni suši ni suh, saj voda vanj priteče iz izvira, vseeno pa so bili s porabo zelo racionalni. Zalivali so predvsem zelenjavo in nekaj sadja, a bistveno manj, kot bi bilo potrebno. Proti visokim temperaturam in pomanjkanju padavin so se borili tudi z drugimi tehnološkimi ukrepi. Mrežo proti toči so uporabili za senčenje in zavarovali pridelek pred sončnimi ožigi. V juliju sajene jagode so se uspešno razrasle, ker so jih namakali in senčili z mrežo proti toči.

ZDAJ NI ČAS ZA NOVE INVESTICIJE

Porentovi razmišljajo o novih rastlinjakih, saj je v pokritih prostorih proizvodnja manj rizična, sezona pa daljša. A ker so šli stroški proizvodnje in cene repromaterialov v nebo, zdaj res ni primeren čas za kakršnokoli investicijo, tudi za postavitev rastlinjaka ne. Zaščitna sredstva, folija, gorivo, sadike, … vse cene so se zelo povišale, medtem ko so se cene vrtnin in sadja dvignile bistveno manj.