Iz lekarne v pridelavo in prodajo zelenjave
Zdaj že poldrugo leto Lesarovo kmetijo na Forminu, eno večjih zelenjadarskih kmetij pri nas, vodi Lea Žnidarič. Njen oče, prejšnji gospodar Ivan Kelenc je bil med pridelovalci zelenjave znan po vsej Sloveniji. Lea svoje 15-letne izkušnje kot farmacevtka prenaša v pridelavo zelenjave, ko skrbi, da so rastline zdrave, saj le takšne dajo tudi zdrave pridelke. Ob tem pa skupaj z očetom že pripravljata blagovno znamko kmetije in celotno prenovo pred 20 leti ustanovljenega podjetja Zelenjava Forminka d.o.o., preko katerega že ves čas uspešno prodajajo zelenjavo trem največjim trgovskim verigam.
Ivan Kelenc je kmetijo svojih staršev pred več desetletji specializiral v pridelavo zelenjave in pri tem v marsičem oral ledino ter, kot pravimo, »premikal skale«. S svojim delom, vztrajnostjo in optimizmom je kmetijo razvil v eno najuspešnejših zelenjadarskih kmetij pri nas. Pogum, močno voljo ter delavnost je prenesel tudi na svoja otroka, sina Primoža, ki prav tako uspešno vodi biodinamično kmetijo v Stojncih, in hči Leo, ki je lani prevzela kmetijo, ki jo v okolici poznajo pod domačim imenom Lesarovi.
Tako na kmetiji kot v podjetju Zelenjava Forminka sta po dva zaposlena, veliko pa še vedno pomagata oče Ivan in mama Kristina, ki skrbi za računovodstvo.
Na kmetiji obdelujejo 25 ha, od tega je nekaj manj kot polovica lastnih zemljišč, ostala so v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zasebnih lastnikov. V zadnjih letih so pridelavo usmerili v pet do šest glavnih vrst zelenjave, čeprav so v preteklosti poizkušali veliko različnih vrst, tudi kumarice za vlaganje, melone in lubenice, a vedno so se prilagajali trgu in zelenjadnico obdržali le, če je bilo po njej povpraševanje in je bila pridelava ekonomsko upravičena.
Stroj za spravilo objame zeleni del in korenček izpuli, kar pomeni, da mora biti rastlina zdrava, predvsem pa mora biti zdrav in močan zeleni del, saj ga v nasprotnem primeru stroj odtrga in korenček ostane v zemlji.
PRI LESAROVIH DIŠI PO KORENČKU
Pred leti je Ivan Kelenc poskušal s pridelavo korenčka, a takrat vsaj pri prodaji ni bil uspešen. V naslednjih letih so dodelali tehnologijo pridelave, kupci pa so začeli iskati vedno več domačih pridelkov, med drugim tudi korenček. Danes je pri Lesarovih korenček glavna zelenjava, letos so ga že na pomlad posejali na 3,5 hektarju, pozneje pa na strniščih še približno 22 hektarjev v kooperaciji s pridelovalci v okolici. V času našega obiska je povsod na domačiji dišalo po korenčku, tako v skladiščih kot tudi v hladilnicah, kjer korenček čaka na prodajo. Zaenkrat ga prodajajo še nepakiranega, prevzemnica Lea Žnidarič pa poleg obstoječe linije za čiščenje korenčka pripravlja še linijo za razrez in pakiranje.
Lea si vedno najprej naredi setveni načrt.
Poleg korenčka so glavne zelenjadnice še por, ki je letos zasajen na petih hektarjih, na dveh hektarjih je peteršilj, na slabem hektarju gomoljna zelena in rdeča pesa ter na pol hektarja črna redkev. Slednji dve zelenjadnici bodo še dosejali, nekaj pa je vsako leto tudi zelja. Za vse gomoljnice in kapusnice imajo specializirano strojno mehanizacijo za sajenje, okopavanje in tudi za spravilo. Veliko je še vedno tudi ročnega dela, zlasti okopavanja.
Običajno s spravilom in čiščenjem zimskega oziroma spomladanskega pora konec aprila začnejo sezono in tako je bilo tudi letos. Drugi pridelek pora pravkar dozoreva, tretjega, jesenskega pa so šele pred kratkim sadili.
PREKO ZELENJAVE FORMINKA V TRGOVSKE VERIGE OKROG TISOČ TON ZELENJAVE
Na kmetiji v zadnjih letih pridelajo okrog 700 ton zelenjave, katero prodajo preko svojega podjetja Zelenjava Forminka v trgovske verige Spar, Mercator in Engrotuš. Nekaj zelenjave kupijo od bližnjih pridelovalcev, tudi ptujski luk, ki ga sami ne pridelujejo, ampak preko podjetja le prodajajo. Teh pridelovalcev je od leta do leta različno, včasih le nekaj, kakšno leto pa tudi deset do petnajst. Nekaj zelenjave v obdobju, ko domače ni več na voljo, tudi uvozijo, a jo prodajo z ustrezno deklaracijo, na kateri je napisano poreklo blaga. Ivan je bil že pred desetletjem mnenja, da bi Zelenjava Forminka delovala kot organizacija proizvajalcev, a do formalne ustanovitve OP-ja ni nikoli prišlo in na koncu je obupal. Zelenjava Forminka ima s kupci sklenjene pogodbe, ki so za obe strani dokaj neobvezujoče, a so, kot pravi Lea Žnidarič, sprejemljive. Sproti se dogovarjamo o količinah, ki so različne in odvisne od letine, ter o cenah, na katere vplivajo evropske borzne cene in povpraševanje na domačem trgu.
Lea živi z družino v Zamušanih v isti občini Gorišnica, kar je po eni strani prednost, da se po napornem delovnem dnevu umakne in si odpočije, po drugi strani pa kdaj zvečer spomni, da je kaj pozabila, in gre še enkrat na Formin, ki je nekaj kilometrov stran.
Povpraševanje po domačih pridelkih je vedno večje in tudi pri pogajanjih glede cen so dokaj uspešni. »Majhen pridelovalec težko razume, če za korenček dobi le petino cene, ki bi jo dosegel na tržnici, če pa gre za velike količine, pa je to lahko sprejemljiva cena,« pravi Lea Žnidarič, ki še poudari, da je vse stvar pogajanj, ki so zaenkrat še v rokah očeta Ivana. Na kmetiji so vedno gledali, da zmanjšujejo stroške, da si olajšajo delo in sledijo razvoju tako pri pridelavi kot tudi prodaji. Zaenkrat s prodajo niso imeli težav, kar pridelajo, tudi prodajo, so pa imeli kakšen izpad bodisi zaradi napake v pridelavi ali slabega vremena, pove Žnidaričeva.
KMALU LASTNA BLAGOVNA ZNAMKA
V prihodnje bodo pridelki njihove kmetije na trgovskih policah tudi pod njihovo blagovno znamko. Lea in Ivan pravkar pripravljata nov logotip in ime blagovne znamke kmetije in prodajnega podjetja Zelenjava Forminka. Želita si, da bi na embalaži bila slovenska zastava, tako kot je to na številnih tujih pridelkih in izdelkih. Žal je pri nas zakonodaja strožja in državnih simbolov ni mogoče uporabljati na izdelkih, a vseeno razmišljata, kako bi svojo idejo lahko uresničila. »Če je šahovnica na vseh mogočih hrvaških pridelkih in izdelkih, zakaj ne bi bila slovenska zastava na naših izdelkih,« razmišljata Lea in Ivan.
Čeprav veliko netržne zelenjave ni, običajno le okrog pet odstotkov in so jo do sedaj raztrosili nazaj na njive, je le-te v zadnjih letih pri tolikšni pridelavi vedno več. Zato je Lea Žnidarič registrirala tudi dopolnilno dejavnost predelave, pri čemer razmišlja o zamrznjenih rezinah ali koščkih korenčka in tudi druge predelane zelenjave. Predvsem pa si želi, da bi v okviru prenove in razvoja posodobili tudi 20 let stare rastlinjake, v katerih vzgajajo sadike za pridelavo zelenjave. Pri tem računajo tudi na pomoč države in čakajo na že obljubljene razpise za tovrstne investicije.
Kot je Lea 15 let kot farmacevtka, zaposlena v lekarni, svetovala ljudem, kako skrbeti za svoje zdravje, sedaj skrbi za zdravje rastlin, v obeh primerih pa je pomembna preventiva. »Kot se do nedavnega nismo pogovarjali o probiotikih, se nekoč v kmetijstvu niso pogovarjali o koristnih bakterijah, danes pa se,« pravi Lea Žnidarič in še doda, da je prej otrokoma kdaj dala kakšne vitaminske bonbone, danes pa jima daje korenčkov sok.
DEL PRIDELKA TUDI V PREDELOVALNO INDUSTRIJO
Na Lesarovi kmetiji so vedno določen del vrtnin prodali tudi predelovalni industriji. Že oče Ivan Kelenc je prodajal vrtnine Eti Kamnik,v zadnjih letih pa podjetju Ahac v Središču ob Dravi. Lani so temu podjetju prodali tudi korenček, ki zaradi neprimerne oblike ni bil za na trgovske police. Tudi letos ga bodo nekaj prodali za predelavo. Ivan Kelenc se spomni časov, ko so imeli na kmetiji tudi 60 arov kumaric za vlaganje, katerih že dolgo ne pridelujejo več predvsem zaradi preveč ročnega dela in premalo delovne sile ter nizkih odkupnih cen, saj so se na trgu pojavile kumare iz uvoza po bistveno nižjih cenah.
Vzgoje sadik in pridelave zelenjave, ki jo imajo na prostem, ni brez namakanja. Vse posevke namakajo z rolomati ali s cevnim sistemom, ki je priključen na namakalni sistem Formin Zamušani. Letos bo letina dobra, saj je bilo veliko padavin in namakanje skorajda ni bilo potrebno, razen v zgodnji fazi rasti rastlin.