Lani je bilo krompirja zasajenega več kot lani, bistveno več ga je bilo zasajenega na vrtovih, pridelek vseh pa je bil nadpovprečen. Zaradi epidemije Covid-19 so nekatere prodajne poti povsem ustavljene, v trgovske mreže odkupijo bistveno manj kot običajno in tudi na kmetijah je prodaja krompirja kljub povečani prodaji domači pridelkov, manjša. Skladišča so povsod polna krompirja.

Glede na subvencijske vloge je bilo v lanskem letu krompirja zasajenega na dobrih 2.500 ha.  Povprečni pridelek naj bi bil za četrtino večji kot v 2019 in naj bi znašal 30,9 t/ha (povprečni pridelek v letu 2019 je bil 23,6 t/ha). Pri zgodnjem krompirju so bili pridelki tudi do 40 t/ha, pri poznem pa tudi do 60 ton/ha. Poznega krompirja naj bi lani pridelali približno 75.000 ton (leta 2019 57. 000 ton, samooskrba s krompirjem je bila 5 odstotna, s svežim krompirjem 68 odstotna). Ob vsem tem je bilo bistveno več kot običajno lani krompirja tudi pri vrtičkarjih, ki so ga pridelali dovolj zase, za širšo družino in še sosede.

Zaradi slabe prodaje in ponekod tudi vlažnega leta marsikje krompir gnije in zagotovo bo letos veliko krompirja končalo v krmi za živali ali bioplinarnah.

OD AVGUSTA CENE KROMPIRJA NAVZDOL

Dobra letina krompirja je bila tudi v Evropi, kjer so v začetku sezone imeli še zaloge starega krompirja. Delno ali povsem se je spomladi  ustavila prodaja predelanega krompirja in marsikje se je ustavila proizvodnja predelave. Zaradi korone so še vedno blokirane številne prodajne poti, pridelovalci so dobili odpoved prodajnih pogodb, skladišča so povsod polna, cene pa katastrofalno nizke. Cene krompirja so se lani avgusta razpolovile in od takrat naprej so le še padale. Po statističnih podatkih je cena krompirja lani septembra v primerjavi s predlani padla za 16,5 odstotkov. Minulo jesen je bila cena razsutega krompirja pod deset centi za kilogram, cena pakiranega in celo opranega pa pod 20 centi. Iz večjih evropskih pridelovalk, katerih skladišča bila polna, preden so ves krompir pobrali z njiv, pa so krompir izvažali po nekaj centov za kilogram. Tako nizkih izvoznih cen krompirja naj ne bi bilo zadnjih 20 let.

Tudi v Evropi je bila lanska letina krompirja zelo dobra, prodaja pa zaradi epidemije koronavirusa slaba. V Franciji so pridelali več kot 6,7 milijonov ton krompirja, približno milijon ton francoskega krompirja je namenjenega za domači sveži trg, milijon ton gre v predelovalno industrijo.

NA TRGOVSKIH POLICAH TUDI KROMPIR IZ UVOZA

Na slovenskih trgovskih policah je med bogato ponudbo krompirja večino slovenskega, najde pa se tudi krompir iz uvoza. Slovenci krompirja ne izvažamo, veliko pa se ga uvozi in reizvozi. Razlika v uvozu med leti 2019 in 2020 ni velika (uvozimo približno 60.000 ton), saj je bil uvoz krompirja v obdobju med januarjem in avgustom 2020 za 10 odstotkov nižji kot leto dni prej, se je pa zato izjemno (za 75 odstotkov) zmanjšal izvoz krompirja, kar je eden od razlogov, da je prihajalo do zastoja pri prodaji domačega krompirja. V letu 2020 se je spremenila predvsem struktura uvoza, saj so bili to predvsem viški držav EU.

Prodaja krompirja v vseh evropskih državah slaba, zaradi epidemije je zaprta predelovalna industrija ali obratuje v bistveno manjšem obsegu, kar ima velik vpliv na ceno jedilnega krompirja. V predelovalni industriji napovedujejo v prihodnji sezoni vsaj 15 odstotkov manjši odkup, kar pomeni tudi manjšo pridelavo. Države izvoznice semenskega krompirja so imele težavo s prodajo že v novembru, ko bi krompir moral bili na ladjah za severno Afriko.

Letos bo najbrž prav tako veliko povpraševanje po semenu s strani vrtičkarjev, marsikdo tako večji in manjši pridelovalci pa bodo uporabili lastno seme. Nekateri pridelovalci si bodo krompir za seme izmenjali, kot so to delali kmetje nekoč.

V SKLADIŠČIH TEŽAVE TUDI ZARADI SLABEGA SEMENA

Ponekod krompir v skladiščih zelo gnije, kar naj ne bi bila le posledica vlažnega leta, pač pa slabega ali okuženega semena. Lansko leto so pridelovalci imeli veliko težav z okužbami z bakterijo črne noge, ki naj bi se uvozila s semenom iz drugih držav. Še večje težave so bile na posevkih, kjer se ne upošteva zadosten kolobar. Zaščite proti bakterijam ni, pač pa le uporaba neokuženih njiv in zdravega semena ter manj občutljivih sort. Lastnega semena imamo pri nas manj kot 10 odstotkov, zato večino semenskega krompirja prihaja iz uvoza bodisi preko dobaviteljev ali jih pridelovalci nabavljajo tudi pri samih tujih proizvajalcih. Ne glede na to  ali je domače ali uvoženo seme, pa vsak pridelovalec mora biti pozoren na to kakšno seme kupi. Tudi vsako certificirano seme ni kakovostno in zdravo seme in ni vsako necertificirano seme okuženo in slabo. Vsekakor pa je priporočljivo, da pridelovalci kupljeno seme, ki že na pogled izgleda slabo in ima gnile gomolje, zavrne in na to opozori dobavitelja semena oziroma proizvajalca.