Jabolk bo letos za četrtino več kot lani
Prva ocena pridelka jabolk v intenzivnih nasadih v Sloveniji znaša približno 59.000 ton, kar je 26 % več kot lani. Pridelek hrušk 3000 ton pa je kar trikrat več kot lansko leto. Na okrogli mizi Sadjarstvo brez škropiv: misija (ne)mogoče? so sadjarji izrazili željo za večjo podporo in enakovredne pogoje z državami, pridelovalkami jabolk, ki prihajajo na naše trgovske police.
Na sadjarskem posvetu v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je bila predstavljena prva ocena pridelka jabolk in hrušk. Svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) napoveduje, da bo svetovna pridelava jabolk v letošnjem letu znašala dobrih 80 milijonov ton, največ jih bodo pridelali na Kitajskem (45 milijonov ton), v Turčiji (4,9 milijonov ton), ZDA (4,4 milijonov ton) in na Poljskem (3,2 milijona ton).
V EVROPI DOBRIH DESET MILIJONOV TON JABOLK
Na ravni držav EU je trend zmanjševanja površin za pridelavo jabolk. Letos se napoveduje pridelek jabolk v višini 10,2 milijonov ton, kar je 11 % manj kot lani. To je drugi najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. Največ jabolk bodo pridelali na Poljskem, a vseeno 20 % manj kot lani. Na drugem mestu je Italija, sledita Francija in Nemčija. Na Češkem, v Avstriji in nekaterih delih Nemčije so bili nasadi jabolk zelo prizadeti zaradi pozebe. Glede sort je na prvem mestu še vedno zlati delišes, na drugem je gala.
Manj bo tudi industrijskih jabolk, po prvih ocenah jih bo okrog 40 % vsega pridelka. Največje pridelovalke industrijskih jabolk so Poljska, Francija in Italija.
Ekološka pridelava jabolk bo dosegla 5,2 % celotnega pridelka v EU, največ v Italiji, in sicer 156.000 ton. Druga največja pridelovalka je Nemčija, tretja pa Francija. Od leta 2022 je opaziti trend zmanjševanja pridelave ekoloških jabolk.
»V Sloveniji je registriranih bistveno manj aktivnih snovi, kot jih imajo drugod, od koder na naše police prihaja veliko sadja, ki je lepo na pogled, marsikaj pa je očem skrito,« je prepričan Boris Orešek.
V JUNIJU ŠE POLNA SKLADIŠČA JABOLK
Skladišča se običajno praznijo v prvih mesecih obiranja jabolk, potem sledi upočasnitev prodaje. Jabolk letnika 2023/24 se je v Evropi največ prodalo v februarju. Največje izvoznice so Italija, Poljska in Francija. V evropskih skladiščih je bilo junija še 750 tisoč ton jabolk, ki vse poletje pritiskajo na celotni evropski trg. Skladišča namreč morajo biti do septembra izpraznjena. Tako kot v Sloveniji se je v celotni Evropi začelo obiranje jabolk deset do dvanajst dni prej. Konec avgusta je bilo obiranje povsod že v polnem teku, zato so cene skladiščnih jabolk zelo vplivale na ceno novih jabolk.
V povprečju so stroški pridelave jabolk (upoštevani so stroški največjih pridelovalk jabolk: Poljska, Nemčija, Francija, Italija) letos višji za 10 do 15 % oz. 20 do 25 % glede na zadnje petletno obdobje.
DOBRA LETINA HRUŠK
Svetovna pridelava hrušk bo v letu 2024 znašala 25,2 milijona ton, največ na Kitajskem. V EU jih bo 4,9 % več kot lani in več kot desetino manj od povprečja zadnjih desetih let. Pridelek hrušk bo letos tretji najnižji v zadnjih desetih letih.
V Sloveniji se letos napoveduje zelo dobra letina hrušk, okrog 3000 ton, kar je trikrat več kot lani. Največ hrušk pridelajo v Italiji, druga največja pridelovalka je Nizozemska, tretja pa Belgija.
SADJARSTVO BREZ ŠKROPIV: MISIJA (NE)MOGOČE?
Na okrogli mizi z naslovom Sadjarstvo brez škropiv: Misija (NE)mogoče? Je razprava potekala o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in implementaciji evropske strategije RIS3 (Research and Innovation Strategy for Smart Specialisation). Strategija spodbuja regije in države članice, da opredelijo svoje edinstvene vire, sredstva in konkurenčne prednosti ter spodbujajo rast, ki temelji na inovacijah.
Uporaba sredstva captan naj bi se podaljšala za 15 let do leta 2039. Objava za podaljšanje je predvidena še v septembru, dovoljenje za uporabo pa s 1. novembrom letos.
Sodelujoči na okrogli mizi (Mateja Blažič iz Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Branko Zupančič iz BASF Slovenija, Dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor ter Boris Orešek, predstavnik slovenskih pridelovalcev sadja) so poudarili, da ne nasprotujejo zmanjšanju uporabe FFS, vendar to ne sme zmanjšati kmetijske pridelave. Pri zmanjšanju rabe FFS je treba upoštevati specifične razmere slovenskega kmetijstva in sadjarstva ter zagotoviti ustrezno podporo pridelovalcem.
V Sloveniji je že več let trend zmanjševanja nasadov jablan, nasadi breskev pa so se skrčili že pred leti. Vseeno površine za pridelavo sadja rastejo, predvsem na račun lupinarjev in jagodičja.
»Danes na trgovskih policah ni več soka vipavskih breskev. Jabolk ne izvažamo, pač pa vedno več uvažamo,« je kritičen sadjar Boris Orešek. Prepričan je, da je za pridelavo jabolk v prihodnje potreben skupen korak pridelovalcev, stroke in odločevalcev. O razpisih, kjer večina manjših sadjarjev odpade zaradi nezadostnega števila točk, Orešek ni želel govoriti, povedal pa je, da prihajajo novi škodljivci in nove bolezni, proti katerim se že v prihodnjem letu nimajo s čim boriti. Opozoril je, da sadjarji še vedno čakajo izplačila za lansko pozebo, ki bi jim bila v veliko pomoč. Veliko se govori o odpornih sortah, pravih smernic pa sadjarji ne dobijo. Evropski zeleni dogovor je prešel v moder dogovor, pri katerem sadjari resnično upajo, da je zeleni dogovor dozorel in je postal moder, pameten.
Boris Orešek se tudi sprašuje o iskrenosti anket glede sheme Izbrana kakovost. So potrošniki res iskreni pri anketah in pri odločitvah pred prodajno polico? »Zelo smo okoljski, zeleni, lokalni … pri besedah, pri nakupovalnih odločitvah pa veljajo le akcijske cene.«
Prva ocena pridelave jabolk v letu 2024 (v 1000 tonah)
Država | Pridelek v 1000 tonah |
Avstrija | 59 |
Hrvaška | 66 |
Francija | 1.463 |
Madžarska | 330 |
Nemčija | 791 |
Italija | 2.162 |
Poljska | 3.190 |
Romunija | 451 |
Slovenija | 59 |
Skupaj EU | 10.207 |