Jana in Rok, sestra in brat, uspešno razvijata kmetijo staršev
Kmetija Kaligarič je ena večjih, če ne največja zelenjadarska kmetija na Obali, predvsem pa je ena redkih, kjer je ljubezen do podeželja in dela na kmetiji prenesena na otroka Jano in Roka, ki danes ob pomoči staršev uspešno nadaljujeta s pridelavo zelenjave in sadja. Ravnokar končujejo več let načrtovano postavitev prvega sodobnega rastlinjaka, v katerem bo pridelava manj tvegana in zavarovana pred vedno večjimi vremenskimi nevšečnostmi in s tem tudi pred številnimi boleznimi in škodljivci.
Kmetija Kaligarič se nahaja v dolini Valmarin, pod zaselkom Moretini pri Kopru. Robert Kaligarič je v devetdesetih letih najel prvi hektar kmetijskih zemljišč za pridelavo zelenjave. Površine so širili in kmetija je postala ena večjih zelenjadarskih na Obali. Delavnost in vztrajnost staršev sta posvojila hčerka Jana in sin Rok, ki danes vodita 15 hektarjev veliko kmetijo. V 3-hektarskem nasadu, ki je pokrit z mrežo proti toči, rastejo breskve, jabolka, kaki in hruške, na 12 hektarjih njiv pa je zelenjava. Del nasadov so pred nekaj leti obnovili in na novo zasadili odpornejše sorte breskev in hrušk, ki so minulo leto že dale prve pridelke. Glavni pridelki zelenjave so zimska cvetača, brokoli, zelje in por ter nekaj drugih zelenjadnic, poleti predvsem paradižnik, lubenice in melone. Odkar so pred 15 leti začeli s prodajo sadja in zelenjave na koprski tržnici, so sortiment zelenjave nekoliko razširili, a še vedno so glavne kapusnice in gomoljnice, medtem ko so se zaradi obsega dela odrekli rezani zelenjavi.
Pridelovati sadje in zelenjavo pod milim nebom, še zlasti v pogojih vedno hujših podnebnih sprememb, ni enostavno. Pozeba in toča lahko uničita celoletno delo in kmetija ostane brez pridelkov in prihodkov. Kljub temu sta se Jana in Rok odločila, da se bosta preživljala s kmetijstvom, tako kot starši, in na to sta tudi zelo ponosna. Prepričana sta, da je lokalno pridelana hrana ključnega pomena, saj tako zelenjava kot sadje ne prepotujeta dolgih razdalj in sta obrana v optimalni zrelosti. Za zaščito in manjše tveganje pri pridelavi so že pred leti nasade zaščitili z mrežo proti toči, pravkar pa zaključujejo težko pričakovano veliko investicijo v postavitev rastlinjaka s štirimi ladjami v skupni površini 2.400 m2. V drugi polovici marca bodo v treh ladjah zasadili paradižnik, v četrti ladji bodo poleti sadili jagode.
Novo sezono odprejo v maju s sočnimi sladkimi rdečimi jagodami. Sledijo prve breskve, potem lubenice in melone ter paradižnik.
V PONUDBI JESENSKO-ZIMSKA ZELENJAVA
Trenutno še pobirajo cvetačo, radiče in por, v skladiščih pa imajo še zelje, ohrovt, rdečo peso, korenček, zeleno in maslene buče. Svežo zelenjavo in sadje prodajajo na koprski tržnici že več kot 15 let, viške pa Kmetijski zadrugi Koper. Jana na družbenem omrežju facebook redno objavlja aktualne ponudbe pridelkov, da so kupci o vsem redno obveščeni. Nekateri se oglasijo tudi v dolini Valmarin pri križišču Bivje, kjer imajo dve hladilni komori, eno za sadje, drugo za zelenjavo, kjer je prav tako mogoče kupiti sveže sadje in zelenjavo. Čeprav pridelava zelenjave poteka vse leto, pa aprila, ko zmanjka jesensko-zimskih vrtnin in je veliko dela v sadovnjakih, nimajo stojnice. Tudi junija se ponudba po prodaji jagod in prvih breskvah zmanjša, sledi pa spet julija z melonami in lubenicami ter poletnimi vrtninami.
Jagode so doslej pridelovali le na prostem. Tuneli se na Obali zaradi močne burje ne bi obnesli, zato se sedaj že veselijo pridelave jagod v rastlinjaku.
ZELENJAVA V INTEGRIRANI PRIDELAVI, SADJE V SHEMI KAKOVOSTI
Kaligaričeva zelenjava ima certifikat integrirana pridelava, sadje trajnih nasadov pa izbrano kakovost. Je že res, da je s tem več kontrole in tudi stroškov, vendar je to dodana vrednost pri kupcu, pojasni Jana Kaligarič. Kolobarijo z zelenjadnicami in ozelenitvami za podor. Letos bo pridelavi vrtnin namenjenih osem hektarjev, ostale njivske površine pa počivajo. V dolini je urejen namakalni sistem Moretini, ki vodo črpa iz obrobnega kanala reke Rižane, kjer vode tudi v sušnih poletnih mesecih ne zmanjka. Zaradi opustitve kmetovanja se v zadnjih letih namaka manj površin in je vode za skupnih približno 20 hektarjev vedno dovolj. Težave dela številčna divjad, predvsem srnjad, zato morajo biti nasadi ograjeni z električnim pastirjem, veliko škodo pa v zadnjih letih delajo predvsem ptiči.
Kot nam še pove v družini najbolj zgovorna Jana, imajo delo razdeljeno. Jana in mama Dajana sta bolj pri pripravi pridelkov za trg in pri prodaji, medtem ko sta oče Robert in Rok glavna pri pripravi tal ter setvi in sajenju. Rok je tisti, ki izbira sorte vrtnin. Direktno setev semena opravijo le pri korenčku in rdeči pesi, pri vseh ostalih vrtninah nabavljajo sadike, saj za vzgojo lastnih nimajo ne časa ne ustreznih pogojev.