Snega je vse manj. Zaradi podnebnih sprememb tudi vremenski pregovori, zapisani v stoletni pratiki, ne držijo več, zato ni nujno, da bo veljalo: »božič na trati, velika noč za pečjo« ali »če januarja ni snega, ga šele april da.« Vsekakor mile zime brez snega in brez zmrzali ne prinesejo nič dobrega zemlji in kmetijskim rastlinam. Spomladanske pozebe so v zadnjih letih bolj pravilo kot izjema, zgodijo se tudi maja. Le upamo lahko, da letos kaj hujšega ne bo, čeprav je januarja vse zeleno, na sončnih legah pa že cvetijo teloh, trobentice in mačice.

Zmrzal je pomembna za tla, saj pomaga pri razgradnji organskih snovi in izboljšuje strukturo zemlje. Ko voda v tleh zamrzne, se zrak stisne in ustvari drobne razpoke, in ko pa se zemlja odtaja, se te razpoke razširijo in omogočijo boljši pretok zraka in vode skozi tla. Poleg tega zmrzal pomaga pri uničevanju škodljivcev in bolezni. Snežna odeja pa varuje pred globoko zmrzaljo, tla se regenerirajo in nasičijo s koristnimi elementi. Snežna odeja zadržuje vlago v tleh, in ko se sneg stopi, so tla pripravljena na spomladanske setve.

A ker je v vsaki stvari nekaj dobrega, je prednost milejših zim v daljši pašni sezoni. Še kakšnih deset let nazaj so rejci najkasneje konec novembra ovce in koze gnali s pašnikov domov v hleve, letos pa so bile ovce Jakoba Indiharja iz Velikih Lašč na pašniku še prvi teden januarja, ko so dnevne temperature dosegle tudi 15 stopinj Celzija. Zaradi nižjih temperatur v teh dneh jih bodo preselili v bližnji hlev. Jakob bo tako tudi manj v skrbeh, saj so v mrazu napadi divjih zveri, predvsem volkov, še pogostejši in hujši kot običajno.