Tri desetletja so minila, odkar se sadjarji, strokovnjaki in številni drugi, ki so povezani s sadjarstvom, srečujejo na sadjarskem posvetu v Artičah v Posavju – eni najmočnejših sadjarskih regij v Sloveniji. Na letošnjih so pregledali 30-letno pot sadjarskih dni ter trenutno situacijo pridelave sadje v Posavju in Sloveniji. Žal na posvetu ni bilo ne kmetijske ministrice Mateje Čalušić ne državnih sekretarjev, sploh nobenega s pristojnega ministrstva.

Zbrane je najprej pozdravil predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan, ki je dejal, da sadjarski dnevi potekajo v času, ki za sadjarje niso najboljši. Članstvo v društvu se je prepolovilo, kar pripisuje predvsem slabim razmeram v sadjarstvu in prihodnosti, ko prav tako ni pričakovati, da bo kaj boljše. V sadjarstvu je bilo že več kot sedem suhih let! Sadjarji so zato navajeni, da morajo trdo delati in da je treba izkoristiti vse možne resurse, znanje in naklonjenost politike, da sadjarstvo preživi.

Sadjarji že mesece čakajo na odgovore na pritožbe glede pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe, neurij s točo in poplav leta 2023.

Za pridobitev evropskih sredstev za izpad dohodka v sadjarstvu v letu 2024 pa mora MKGP še vlogo za pomoč dodatno argumentirati, medtem, ko so avstrijski sadjarji že prejeli izplačila.

Zbrane je pozdravil tudi v. d. direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Damjan Vrtin, ki je poudaril, da je sadjarstvo tako kot nekatere druge panoge v težki situaciji. Zato je še toliko bolj pomembno sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, kjer so se v zadnjem času kadrovsko okrepili, saj je prenos znanja na pridelovalce zelo pomemben.

30 LET SADJARSKIH DNI V ARTIČAH

Začelo se je v času, ko je Slovenija postala samostojna država, polni elana in energije so bili tudi posavski sadjarji, je povedal Anton Koršič. Poleg velikih družbenih posestev so v tistem času rasle tudi sadjarske kmetije, predvsem v Krškem in Brežicah. V Posavju so pridelali okoli 40 % jabolk na 25 % vseh slovenskih površin.Med pomembnimi dosežki je Anton Koršič omenil prvi skupni namakalni sistem Arnovo Selo, šolski sadovnjak, sadjarsko pot, ki je še danes aktualna, vzpostavitev prve specializirane sadjarske zadruge Posavja in ureditev najmodernejše hladilnice v Sloveniji. Prvi v Sloveniji so začeli pridelovati in tržiti ekološka jabolka topaz, zatem pa še eno novo sorto bonito. »Oče« obeh v Sloveniji je prav Anton Koršič.

SADJARSTVO V POSAVJU DANES

V času izgradnje namakalnega sistema Arnovo selo leta 1994 je bilo 16 pridelovalcev, ki so namakali 37 hektarjev, sedaj je devet pridelovalcev, v preteklem letu pa je bilo namakanih le šest hektarjev. Na razpisih pri nabiranju točk za investicije izpadejo mladi kmetje, ki živijo izključno od sadjarstva in so kmečko zavarovani.

Površine nasadov in število pridelovalcev se zmanjšujejo. Za obstoj in razvoj sadjarstva je treba nasade namakati, imeti urejene protitočne mreže ter ustrezne in zadostne hladilniške kapacitete, predvsem pa izboljšati starostno strukturo na kmetijah.

Leta 1993 je bilo v Posavju z Dolenjsko in Belo krajino približno 690 hektarjev jablanovih nasadov, danes jih je manj kot 500 hektarjev. Nasadi, ki so ostali, so v večini pokriti z mrežami proti toči, vedno več je namakanih, precejšen del je opremljenih tudi z oroševalnim sistemom za protislansko zaščito. Kljub temu je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjih 11 letih samo ena letina normalna, vse ostale pa katastrofalne, navede Koršič. Stroški pridelave so vedno višji, aktivne snovi za zaščito rastlin se ukinjajo, nova sredstva so dražja in neučinkovita, delovne sile ni, prodajne cene sadja pa so enake ali nižje. Posledice vremenskih razmer se kažejo v skladiščenju, večina skladiščnih jabolk je za predelavo ali so povsem zgnila, zato imajo pridelovalci velike izpade prihodkov.

VSE MANJ NASADOV JABLAN, VSE VEČ JE OREHOV

V letu 2014 je bilo v Sloveniji dobrih 3900 hektarjev intenzivnih nasadov, deset let kasneje jih je bilo čez 4300 hektarjev. Pred desetimi leti je bilo jabolk malo pod 2500 hektarjev, v letu 2024 pa le še 1900 hektarjev. Več pa je drugega sadja, predvsem orehov, kostanja, kakija in jagodičja.

Ne le pri jablani, pri vseh sadnih vrstah se je povečalo število KMG-MID ter zmanjšala povprečna velikost nasada na kmetijsko gospodarstvo, je povedala Urška Cvelbar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Prevladujejo manjša kmetijska gospodarstva, ki večino del opravijo sama, v okviru družine. Ker imajo vsi težave zaradi pomanjkanja delovne sile, je treba posamezne sadne vrste razporediti tako, da ni novih delovnih konic. Starejši omagujejo, mladi pa ne vidijo prihodnosti v sadjarstvu, zato je v prihodnje pričakovati še zmanjševanje nasadov jablan, hrušk, breskev in nekaterih drugih sadnih vrst, kar se konstantno dogaja zadnjih deset let.

Število nasadov posameznih sadnih vrst v letih 2014 in 2024 v hektarjih:

Sadna vrsta               2024                2014

Jablana                       1913                2490

Hruška                        210                  204

Breskev                      207                  334

Nektarina                    8                      11

Sliva, češplja              69                    34

Marelica                     87                    51       

Češnja                         212                  155

Višnja                         8                      7

Oreh                          606                  192

Leska                          219                  67

Kaki                            124                  72

Kostanj                       99                    13

Jagoda                        112                  93

Am. borovnica           73                    41

Malina                        36                    14

Aronija                       147                  35

Nam. grozdje              30                    11

Drugo sadje                225      93

SKUPAJ                     4385                3904

Število nasadov jablan ter število KMG-MID:

LETO              HA                  KMG-MID

2014                2489,56           908

2016                2343,17           1067

2018                2284,34           1221

2020                2142,81           1276

2022                2054,41           1355

2024                1912,68           1417

V letih 2014 do 2024 so se zmanjšali nasadi:

jablana –577 ha

breskev –127 ha

nektarina –3,33 ha

V letih 2014 do 2024 so se povečali nasadi:

oreh +414 ha

hruška +6 ha

leska +152 ha

sliva + 5 ha

marelica +36 ha

češnja +57 ha

kostanj +85 ha

kaki + 52 ha

jagoda +19 ha

malina +22 ha

aronija +112 ha

namizno grozdje +20 ha

Vir: MKGP