»Gdo po Cveni zadiši« (»Kadar po vasi Cven zadiši«), se pri Severjevih pripravlja meso za prleško tünko kot so to delali nekoč. Meso nasolijo, ga dimijo in popečejo v krušni peči. Po domače Sevrovi so znani po dobri prleški tünki, po zviti rebri iz prleške tünke in od letos po čevapčičih, za katere so na Agrinem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov prejeli zlato priznanje.    

Robert je 10-hektarsko živinorejsko poljedelsko vinogradniško kmetijo prevzel leta 1993, ko sta z mamo ostala sama in se je odločil, da bo njegovo delo in življenje na kmetiji. Prav nenadna očetova smrt mu je vzbudila željo po kmetovanju, predvsem ohranitvi in razvoju kmetije, ki sta jo zgradila starša. Kasneje se je izkazalo, da ima v sebi tudi željo po predelavi mesa, kar je prav tako podedoval po očetu, ki je bil vaški mesar. Kot mlad gospodar je imel Robert polno idej kako kmetijo razvijati in pri tem ga je podprla tudi žena Marija. Ob štirih otrocih sta kmetijo iz leta v leto širila in razvijala. Obdelovala sta vedno več njiv, v hlevih pa je bilo vedno več prašičev. Zaradi nizkih cen primarnih pridelkov in živali ter nenehnih nihanj odkupnih cen, se tudi v prašičereji dohodkovni položaj kmetij izboljša le v dodani vrednosti in v tej smeri so razmišljali tudi Sevrovi. Za domače potrebe sta Robert in Marija vedno imela tünko in leta 2011 sta z izdelkom sodelovala na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in zanjo prejela zlato priznanje. To ju je vzpodbudilo, da sta  registrirala dopolnilno dejavnost in začela s predelavo mesa s paradnim izdelkom prleško tünko, za katerega sta pridobila tudi oznako zaščitena geografska označba.

Vsa priznanja iz ocenjevanj, tudi mednarodnih kot je na primer Agra, so dokaz, da delamo prav in si zato upamo iskati nove prodajne poti za naše izdelke.

ZVITA REBER V TÜNKI ALI »ZOVEC«

Poleg svinjske masti in ocvirkov, je bila Robertova ideja, da ponudbo povečajo z izdelkom, ki mu po domače rečejo »zovec«. Robert je že od nekdaj bil rad v kuhinji, uživa ob dobri in okusni hrani in tudi sam rad kaj skuha. Spomin na zvit in s špago zvezan kos mesa, ki so ga prav tako dimili, popekli in shranili v zaseko, je živ v izdelku zvita reber v zaseki, potem ko Robertu ni uspelo, da bi tudi ta kos mesa spadal pod prleško tünko. Sevrovi so za prleško tünko na Dobrotah slovenskih kmetij prejeli dva znaka kakovosti  (leta 2013 in 2020), pomeni za vsako tri zaporedna zlata priznanja, kar je Robertu in Mariji dokaz, da ima izdelek kakovost in to kakovost tudi ves čas ohranjata. Robertu je zelo žal, da organizatorji Dobrot slovenskih kmetij od lani naprej ne podeljuje več znaka kakovosti, ki je bil prejemnikom velik ponos in tudi že poznan med potrošniki. »Mislim, da s tem zelo spoštovano ocenjevanje na Ptuju izgublja na kredibilnosti,« je prepričan Robert Sever, ki zadnja leta izdelke raje daje na mednarodno ocenjevanje Agra v Gornjo Radgono, kjer je letos po treh zaporednih zlatih priznanjih znak šampion 2021 prejel za prleško tünko in za zvito reber v tünki.

Tünkarna Sever bo ponujala tudi pečene čevapčiče.

MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI ČEVAPČIČI

Danes ponudbo izdelkov, ki jih prodajajo v lastni trgovini na domačiji in v nekaj lokalnih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, dopolnjujejo še domače klobase, suhe klobase ter salame, z letošnjim letom pa tudi čevapčiči. Robert je dolgo časa preizkušal in iskal najrazličnejše informacije in recepture čevapčičev. Na koncu se je odločil za sestavine in postopek, ki je bil njemu in drugIm v družini, ki so preizkušali njegove čevapčiče najbolj všeč. Kot pravi so zelo pomembne tako sestavine kot tudi postopek priprave. Več kot to, da morajo za dobre čevapčiče biti dobri kosi mesa, mora meso, ki je po njegovem receptu kombinacija svinjine in govedine, fino zmleto z dodatki določenih začimb, kaj več nam pa Robert ni hotel izdati. Ponosno pa pove, da so njihovi čevapčiči zagotovo odličnega okusa, saj so v konkurenci večjih predelovalcev in celo živilske industrije na ocenjevanju mesnih izdelkov Agra 2021 prejeli zlato priznanje.   

Po naročilu pripravljajo narezke in prigrizke, za katere spečejo v krušni peči rženi kruh iz lastne moke.

V KOLOBARJU TUDI BUČE IN SOJA

Sevrovi obdelujejo 80 hektarjev njivskih površin, od tega je 30 hektarjev lastnih. Pridelujejo ječmen, pšenico, koruzo, v kolobarju so tudi buče, soja in še druge poljščine, vse za krmo živali in tudi za lastno porabo. Buče predelajo v bučno olje, nekaj krušnih žit pa obdržijo za lastno porabo za peko kruha. Letos na posevkih ni soje, medtem, ko so jo lani imeli na petih hektarjih in tudi v prihodnje bo v kolobarju. Robert želi za krmo za prašiče lastno sojo, katere pridelava ni poceni, še zlasti ker je strošek predelave velik, a je kakovost domače soje bistveno boljša kot tiste iz uvoza. 

Na leto vzredijo okrog 500 prašičev pitancev, od tega okrog 150 prašičev porabijo v lastni predelavi, ostale prodajo Celjskim mesninam. Skupno število pitancev se zmanjšuje, medtem ko se predelava povečuje. Plemenskih svinj nimajo, pač pa odojke za pitanje kupujejo, v zadnjem času in tudi naslednji turnus pitancev bo uhlevljen iz prašičereje Ljutomerčan, katere farma je prav na Cvenu. Robert je prepričan, da so domači pitanci tako iz selekcijskega vidika kot zdravstvenega stanja boljši kot iz uvoza, na primer iz Avstrije.

Na kmetiji je že dolga leta kombajn, s katerim Robert žanje žita tudi okoliškim kmetom. Pred dvema letoma so kupili nov sodoben kombajn, ki je velika pridobitev ne le za njihovo kmetijo, pač pa za druge kmetije, katerim opravljajo žetve. Še bolj vesel je, da brez njegove prisile delo s kombajnom opravlja tudi njegov sin. »Ko kmet izrazi željo, da mu žanje moj sin in ne jaz, je to meni v ponos, sinu pa motivacija za to delo,« pove Robert.

Bodoči prevzemnik kmetije bo najbrž Slavko, ki pravi, da se z očetom dopolnjujeta, zgodi se, da se v marsičem križata, pogosto pa se strinjata. Razvoj kmetije vidi v dopolnilni dejavnosti predelave in širiti le-te, morebiti tudi v smeri turizma na kmetiji.

KMALU SEVROVA TÜNKARNA

Najstarejša hči Anita ima že svojo družino in Sevrovi imajo že tudi prvega vnuka, medtem ko so ostali trije otroci doma. Majda pomaga mami Mariji pri prodaji in pri delanju narezkov po naročilih. Slavko in Darko imata polno idej predvsem pri razvoju in dopolnitvi predelave. Slavko zaključuje magister iz področja varne hrane Fakultete za bisosistemske vede v Mariboru in poleg ostalega dela na kmetiji velik poudarek ob pomoči brata daje marketingu in prodaji izdelkov. Vsa prejeta priznanja in naslovi kakovosti dokazujejo okus odličnosti izdelkov, ki bo temelj njihove promocije in novih prodajnih poti. Mladi že oblikuje novo podobo in blagovno znamko izdelkov Tünkarna, s katero se bodo predstavili na letošnji Agri.

Sevrovi zaenkrat predelave ne želijo širiti z novimi izdelki, želijo pa nekoliko povečati pridelavo in prodajo izdelkov, ki jih kupci že poznajo in je po njih vedno večje povpraševanje. Izdelke poleg prodaje na domu prodajajo v novi zadružni trgovini v Ljutomeru in v trgovini Lušt v Renkovcih, kupci pa so večino domačini, nekaj pa tudi turisti in naključni obiskovalci. Ponosni so, da po njihovih pridelkih posegajo predvsem domači, lokalni kupci, zato so prepričani, da je možnosti za večjo prodajo še veliko, zato je načrtovana investicija posodobiti in povečati prostore predelave in prodaje zagotovo upravičena.

OBNOVA VINOGRADA S STARO SORTO TRTE »GEMAJN«

Na domačiji Sever so brajde ob domačiji in 0,5 hektarski vinograd obnovili z zasaditvijo stare, dišeče trte imenovane »gemaj«, ki je ni potrebno špricati proti škodljivcem in boleznim in je grozdje pridelano na naravi prijazen način. Iz njega naredijo sok, ki ima zelo močno prijetno aromo, vsebuje veliko antioksidantov in drugih hranilnih snovi, pomembnih za zdravje. Zaenkrat je grozdja dovolj le za sok za lastno porabo, v prihodnosti pa pričakujejo, da bo sok iz gemaja odlična dopolnitev izdelkov njihove Tünkarne.