Po prvih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije se je rastlinska pridelava v letu 2022 zmanjšala za približno 5 %, slabši pridelki so pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih, z izjemo oljnic in sadja. Pridelali smo 40 % manj krompirja, 18 % manj zelenjave in 7 % manj žit. V Sloveniji namakamo okrog 6.500 ha kmetijskih površin, medtem ko je potencialnih zemljišč za namakanje veliko več.
Zaradi vremenskih razmer in vse pogostejših suš pridelava zelenjave brez namakanja ni mogoča. Zaradi nizke samooskrbe z zelenjavo je še manj pridelkov in več uvoza. Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je zato minuli teden na svoji prvi terenski seji na Dolenjskem seznanil, kaj načrtujeta ministrstvo in stroka za povečanje samooskrbe z zelenjavo.
V skupni kmetijski vrednosti je zelenjadarstvo v letu 2021 predstavljalo le 9,7 odstotka, je predstavitev zelenjadarstva začela kmetijska ministrica Irena Šinko. Stopnja samooskrbe ima sicer trend večanja, vendar je še vedno nizka, okrog 40-odstotna. Med leti 2010 in 2020 se je število pridelovalcev zelenjave zmanjšalo za 13 %, povečal pa se je odstotek površin na kmetijsko gospodarstvo, a je v povprečje še vedno nizek – 15,5 ara njive. Površine, namenjene pridelavi zelenjave, se povečujejo v Pomurski, Podravski in Jugovzhodni regiji, na Gorenjskem in tudi na Goriškem.

Na območje občine Krško bi lahko pridelali zelenjavo za samooskrbo celotne Slovenije. Skozi Krško iz reke Save vsako sekundo steče 4 m3 vode, ki bi jo lahko namenili za namakanje. Če tega potenciala ne bomo izkoristili pri nas, bodo na Hrvaškem in v Srbiji, od koder bodo pridelovalci pridelke prodajali v Slovenijo.

VODNIH VIROV JE DOVOLJ

Prof. dr. Rozaliji Cvejić z Biotehniške fakultete je povedala, da je v Sloveniji več kot 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki bi jih lahko oskrbeli z vodo iz vodotokov. Potem so zadrževalniki, hidroenergetski in večnamenski zadrževalniki, iz katerih je mogoče namakati 6.800 hektarjev kmetijskih zemljišč, a kmetje ne vedo, kam se obrniti, ko si želijo uporabljati vodo iz zadrževalnikov. S količinami podzemne vode je mogoče namakati 18.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, čeprav je ponekod potrebna tolikšna globina vrtine, da uporaba podzemne vode ni rentabilna. Na vseh ostalih območjih pa možna akumulacija, ki zbira padavinske vode.
Andrej Sluga, predstavnik Mestne občine Krško, je iz izkušenj projekta Kalce-Naklo povedal, da je od začetka aktivnosti do izgradnje preteklo 7 let za 9 kilometrov cevovodov, medtem ko so za 120 kilometrov optičnih povezav od projektiranja do izgradnje potrebovali le dve leti. Pri tem je opozoril še na zakonsko oviro, da se mora vsak lastnik kmetijskega zemljišča zavezati, da bo v štirih letih po izgradnji začel uporabljati ta namakalni sistem in da ga bo potem tudi 20 let uporabljal ter hkrati poravnaval vse stroške na namakalnem sistemu, tudi fiksne, ki niso vezani na porabo vode.
Dejstvo, da bo po izgradnji namakalnega sistema zemlja bistveno več vredna oziroma bodo višji hektarski donosi, pa lastnike zemljišč ne prepriča.

30.000 sadik paprike na kmetiji Turk iz Broda v Podbočju ne bo dalo pridelka, če ne bo dovoljena uporaba koristnih organizmov za varstvo rastlin, ki so registrirani v vseh sosednjih državah, kjer imajo veliko pridelavo in bodo njihovi pridelki z lahkoto prihajali na naše trgovske police.

TEŽAV PRI PRIDELAVI NI KONCA

Damjan Vrtin, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, je opozoril na vse ožji nabor aktivnih snovi za varstvo rastlin, ki so v sosednjih državah v uporabi. Glede biotičnega varstva je apeliral na pristojne, da se čim prej izvede že načrtovano preizkušanje petih koristnih organizmov, da jih bodo pridelovalci lahko uporabljali. Prav tako je predlagal, da bi pridelovalci, ki imajo poljedelsko in zelenjadarsko dejavnost, pri vstopu v integrirano pridelavo pridobili en certifikat za obe dejavnosti, saj bi to zmanjšalo administrativno delo in stroške.
Za urgentno rešitev za zelenjadarje, predvsem pridelovalce paprike, je prosil Boštjan Kozole, direktor Evrosada, ki je na Dolenjskem največji odkupovalec zelenjave. To je izjemno dovoljenje za koristne organizme, ki so dovoljeni na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji in Italiji, pri nas pa trenutno ne. Opozoril je tudi na problematiko porekla sadja in zelenjave na slovenskem trgu, ko uvoženo sadje in zelenjava kar naenkrat dobi slovensko poreklo.

SPREMEMB DAVKOV NA ZELENAJDNICE ZAENKRAT NE BO

Potem ko so člani Strokovnega odbora za zelenjadarstvo pri KGZS izrazili nestrinjanje s spremembami predloga pravilnika o evidenci posebnih kultur, ki naj bi pod posebne kulture uvrstil vse zelenjadnice, so nam s kmetijskega ministrstva sporočili, da predlog pravilnika ne spreminja obdavčitve zelenjadnic. Za eno zelenjadnico, ki ni prisotna celotno rastno dobo, temveč je bila v kolobarju s poljščino, je izračun katastrskega dohodka (KD) določen kot za njivo, to je 90,63 evra/ha. Ko gre za več kot eno zelenjadnico ali zelišče na isti površini v posameznem letu, se zelenjadnica šteje pod posebno kulturo in se obdavčitev izračuna kot 1,3-kratnik KD intenzivnega sadovnjaka, kar pomeni 1.376 evrov/ha za leto 2021.