Miša Pušenjak si je že dolgo želela napisati knjigo o semenarjenju. Znanje in izkušnje, ki ga je nabirala v 30 letih z začetki službene poti v Semenarni Ljubljana, Selekcijsko poskusnem centru Ptuj, je zbrala v novi knjigi Semenarstvo.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Kaj je bil povod za knjigo?

Že nekaj let se pri nas govori o samooskrbi in v zvezi s tem so se začela številna gibanja, katerih cilj je ohraniti semena domačih, lokalnih genotipov, ki so v letih samostojnosti države z naših kmetij in vrtov izginila. Na srečo smo seme pridno zbirali in ga shranili v rastlinski genski banki. Slovenija je sicer z vstopom v EU pridobila velik izbor sort in vrst vrtnin, a kljub temu so mnogi zaznali, da je potrebno in pomembno ohraniti tudi domače, lokalne sorte. Temu je sledila tudi zakonodaja, ki dopušča relativno enostavno registracijo sort oz. vpis lokalnih in vrtičkarskih sort v sortno listo. Ni res, da ne smete sami razmnoževati svojih sort vrtnin, iz lastnega semena lahko pridelano zelenjavo tudi prodajate. Ne smete pa prodajati semena sort, ki niso v Sortni listi Slovenije ali Katalogu sort EU.

Katera so osnovna pravila pridelovanja semena?

Osnovna pravila pri pridelavi semen so izolacija, razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja, pozitivna in negativna odbira ter dovolj veliko število rastlin  za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu. Poleg tega moramo v kombinaciji pridelave pridelka in semena vedno najprej upoštevati pravila semenarjenja, šele potem se truditi za čim več pridelane hrane. To pomeni, da na vrtu hkrati ne sme cveteti več sort iste vrste tujeprašnice. Najlepši primer so buče, ko celo na sosedovem vrtu ne smejo pridelovati buč druge sorte, kaj šele okrasnih buč. Pri pridelavi semen moramo ves čas dobro skrbeti za posevek, prav tako je za kakovostno seme pomembno pravočasno spravilo, sušenje in čiščenje semena ter skladiščenje oziroma shranjevanje semena.

Nekoč smo imeli kakovostno in bistveno več kot danes lastnega semenarjenja, a je bilo tuje boljše in danes je res tuje boljše, saj se je v državah, večjih pridelovalkah zelenjave, semenarjenje bistveno bolj razvilo kot pri nas.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Vse to ne gre brez znanja!

Ko smo prišli do spoznanja, da tisto, kar so delale naše babice, le ni tako slabo, je minilo precej časa in manjkata nam dve generaciji znanja. Marsikaj se je pozabilo in se bo treba znova naučiti. Vsak, ki prideluje seme vrtnin, mora vedeti, da mogoče vsako leto ne bo pridelal semena zaradi neugodnih vremenskih razmer. Misliti je treba na to, da če bomo za razmnoževanje imeli le dve rastlini, dobimo le brate in sestre, da se na majhnem prostoru rastline hitro križajo med seboj in da gre narava pogosto svojo pot, zato je vedno treba za seme odbrati le najboljše rastline. Pri solatah se na primer hitro zgodi, da po dveh ali treh generacijah ne delajo več glav, če ne odberemo le rastline z najlepšimi glavami.

Pri semenarjenju je potrebnega veliko znanja.

Ali je pridelati seme vseh vrtnin enako težavno?

Praviloma ne. Nekatere rastline morajo prezimiti in šele drugo leto zacvetijo in semenijo. Nekatere vrtnin pri nas ne prezimijo ali težko, druge pa brez težav. Cvetača težko prezimi, zato je pridelava semen težja. Lažje je pri korenovkah.

Tržni pridelovalci večinoma semena kupujejo. Seme pridelajo kvečjemu za kakšno posamezno vrtnino ali zaradi same prodajne zgodbe pridelka iz domačega ali lastnega semena. Na trgovskih policah je pomemben pridelek po izgledu, obliki in teži, manj po okusu. Kljub temu nekateri lükarji še vedno naredijo ptujski luk iz svojega semena. Tudi seme solate bi teoretično lahko pridelali sami. Ampak tako tržni pridelovalci kot vrtičkarji imajo isti problem, to je slabo poznavanje osnovnih pravil razmnoževanja rastlin. Vsaka semenarska hiša odbira isto sorto nekoliko po svoje, zato ni vseeno, od katere hiše se seme kupi. Res je, da je v imenu sorte 50 do 80 odstotkov njenih značilnosti, preostalo je v različni odbiri semenarjenja.

Lažje je semenariti z rastlinami, kjer je pridelek sočasno tudi seme?

Najprej je potrebno vedeti, kdaj je seme zrelo in bo kalilo. Pri nekaterih rastlinah je to istočasno kot nastopi tehnološka zrelost, torej, ko je pridelek primeren za hrano, na primer grah, fižol. Pri fižolu imamo izredno velik semenski zaklad, veliko število domačih sort fižolov je shranjenih v genski rastlinski banki in veliko različnih domačih sort je še na njivah in vrtovih. Največji problem pri fižolu je, da se pojavijo številne bolezni, ker pridelovalci ne upoštevajo kolobarja. Ko so fižol še sejali med koruzo, je bil v večji razdalji in so imeli boljši kolobar kot danes, ko ga pridelujejo v žičnicah. Pri drugih rastlinah, na primer pri papriki, kumarah, seme ni zrelo, ko je pridelek primeren na hrano. Pri motovilcu ali solati so pogoste napake, da čakajo predolgo in se rastlina že posuši, najboljše seme pa odpade. Semenica solate mora biti še zelena, ko je seme treba že pobrati, sicer bo drugače najboljše seme izgubljeno. Podobno je pri motovilcu, kjer je seme v čašici in ga je treba pobrati še zelenega ter ga posušiti. Pri nekaterih rastlinah je treba seme podbirati, na primer pri radiču in korenju, pri čemer je treba natančno vedeti, kdaj so cvetovi zreli. Pri čebuli lahko počakamo, da je vse zrelo, a lahko se zgodi, da pride vihar, ki bo polomil stebla in uničil seme.  

So na trgu kakovostna semena?

Kakovost semena se lahko gleda z različnih zornih kotov. Danes je najbolj pomembna kaljivost in čistoča, pri veliko rastlinskih vrstah pa se ne preverja več bolezenskega stanja semen.

Dolžina kaljivosti semena je odvisna od pridelave in hranjenja ter skladiščenja semena, seveda pa tudi od posamezne rastlinske vrste. Seme je praviloma kaljivo tri leta in več in ni težava v tem, da so v prodajnih vrečkah pomešana semena večih pridelovalcev, pogosto tudi starejša semena, ki so v laboratoriju še vedno dobro kalila, na prostem pa seveda niso enake razmere za kaljenje, zato starejše seme pogosto ne kali. Zakaj, si lahko preberete v moji novi knjigi. Če na semenu piše kaljivost 82 %, to pomeni v idealnih vremenskih razmerah.

Vseeno pa moram povedati, da kontrole semen so in da so na trgu tudi kakovostna semena. Profesionalni pridelovalci imajo veliko izbiro kakovostnih semen pri specializiranih ponudnikih. A praviloma so pakiranja večja, zato imajo težave predvsem srednji in manjši pridelovalci. Za uvoženo seme zadošča certifikat države, v kateri je bilo pridelano, v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije pa opravljajo kontrole. Res pa je, da semenarske hiše na embalažo napišejo vse mogoče informacije, samo da bi seme prodale, ne pa tistih, ki kaj povedo o konkretnem pakiranem semenu.

Poleg kontrole kaljivosti in čistosti semen je zapisano, da morajo biti semena, na primer čebulček ali česen, na videz zdrava. Kaj pa je to »na videz zdravo«?

 

Kdaj sejati hibrid in kdaj domače seme?

Hibridizacija je, ko dva starša, lahko tudi dva slaba starša, v neki posebni kombinaciji dasta odličnega potomca. Seveda ne kar tako dva starša, ampak posebej izbrana in preverjena starša. Gre za dve čisti liniji, kar pomeni, da v naslednji F generaciji (iz pobranega semena hibrida) najpogosteje ne zrastejo več enake rastline. Samo prvo leto veš, kaj bo prišlo iz hibridnega semena, potem pa več ne. Hibridi so pogosto odpornejši in dajejo večji pridelek. Hibrid paradižnika bo bolj odporen, hibrid kumarice bo dal bistveno več plodov, v obeh primerih torej večji pridelek. Hibrid paprike bo z namakanjem dal dober pridelek, v nasprotnem primeru bo večji pridelek sortne paprike, ker se zaradi večje genetske pestrosti bolje prilagaja vremenskim situacijam. Nasploh so sortna semena v primerjavi s hibridi bolj prilagodljiva, večji donos pa dajo hibridi.

Vrtičkarjem vsekakor svetujem sorte, hibride pa le pri kumarah in paradižniku.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Pomlad je pred vrati. Kakšen je nasvet pred začetkom setve?

Da si pri nakupu semena vzamejo očala in preberejo vse o sortah, ne kupujejo samo po sličicah, saj pogosto posejejo pastinak namesto peteršilja ali zamenjajo prezimne radiče z jesenskimi in podobno. Ni vsaka sorta za poleti in ni vsaka za pomlad. Priporočam, da kupijo le toliko semena, kolikor ga bodo potrebovali.

Pa ne prehitevati s setvijo. Kalitev bo slabša in počasnejša. Mogoče opravite kalilni test starega semena. Ni toliko pomemben čas kaljivosti, kot to, da seme enakomerno in sočasno vzklije.

Pa še opozorilo, da tudi za 10 minut odprta odložena vrečka s semeni zmanjša kaljivost semen, zato seme, ki ga ne porabimo, takoj zapremo v vrečko in jo shranimo v temen, suh in mrzel prostor.

Pogoja za pridelavo semena za prodajo sta, da je sorta vpisana v Sortni listi Slovenije ali Katalogu sort EU in registrirana semenarska dejavnost.

Mogoče je prijaviti pridelavo semen vrtičkarskih sort, ki pa se lahko prodajajo le v Sloveniji.