V organizaciji KGZ Nova Gorica in KGZ Ljubljana je potekala spletna delavnica z naslovom Novosti v ponudbi semen zelenjadnic v letu 2026. Marijana Kos je predstavila ugotovitve pristojnih služb pri pregledu semenskega materiala v letu 2025, Jerica Pučko Antolin pa je govorila o napakah pri setvi zelenjave.

Kakovostno seme je certificirano seme. Seme, ki je certificirano, je sortno, ima visoko predpisano kalivost, vitalnost in ustrezno čistost, je brez plevelov (semenskih plevelov in invazivnih plevelnih vrst) in ni okuženo (ali zelo malo) z nevarnimi boleznimi in škodljivci, ki se prenašajo s semeni. Je primerno skladiščeno in ima ustrezno vlažnost, omogoča izkoriščanje genetskega potenciala izbrane sorte in ustrezen pridelek, omogoča namensko pridelavo (npr. paprika za konzum, kumare za vlaganje, trda pšenica za testenine, paradižnik za mezgo, koruza za zdrob …).

Vse podatke o semenu in vzgoji sadik posamezne vrste in sorte vrtnin mora podati dobavitelj semena.

Pristojna inšpekcija vsako leto vzorči naključno izbrane partije semen na trgu in pri samem dobavitelju ter opravi analize kakovosti. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa izvaja naknadno kontrolo kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se v tekočem letu prideluje oziroma trži.

Od 1. januarja do 20. maja 2025 je bilo na trgu odvzetih 54 vzorcev semena zelenjadnic. Nekaj vzorcev je bilo odvzetih v skladiščih dobaviteljev, večina pa v maloprodaji (trgovski centri, kmetijske trgovine …). Največkrat je bila vzorčena solata, pri kateri je bilo pretekla leta največ težav. Vzeli so še vzorce cvetače, rdečega zelja, endivije, korenčka, peteršilja, fižola, motovilca. Od 54 vzorcev je bilo 15 neskladnih, in sicer sedem solat, ena cvetača, dva radiča, en korenček in dva motovilca. Največji problem pri neskladnosti semen je kalivost. Pri kar desetih vzorcih je bila starost semena ključni dejavnik za neustrezno kalivost; seme je bilo starejše od treh let. Prav tako je imelo sedem vzorcev semena na embalaži označeno veljavnost do junija oz. konca leta 2025. Podatek, ki nam pove več o starosti semena, je tržno leto zapečatenja ali zadnje analize kakovosti, pove Marijana Kos. Dobavitelj lahko navede tudi konec tržnega leta.

STAROST IN KALJIVOST SEMENA VRTNIN

• Eno leto ohrani dobro kaljivost seme pastinaka, večina začimb in dišavnic, seme črnega korena in seme mnogih cvetlic. Za te vrtnine je priporočljivo, da seme kupujemo sproti.

• Do 2 leti lahko hranimo seme čebule in pora, peteršilja in korenčka, čeprav je tudi to seme najbolje kupovati sproti.

• 3 do 4 leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča.

• Do 6 let lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese.

ČAS, USTREZNA ZEMLJA IN ZNANJE ZA VZGOJO SADIK

Jerica Pučko Antolin s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je predstavila nekaj napak, ki jih pridelovalci delajo pri setvah zelenjadnic. Seme za vzgojo sadike mora biti kaljivo, sortno primerno in pravilno skladiščeno. Vsako seme vrtnin ima svojo tehnologijo setve, določeno globino in gostoto setve, čemur sledi ustrezna kalibracija opreme (da ne sejemo v premajhne ali prevelike platoje), ustrezno temperaturo in svetlobo ter vlago.

Zelo pomemben je substrat, njegova zračnost in struktura. Če je substrat grob, zadržuje več vlage, s tem pa tvegamo večjo prisotnost bolezni in nižjo kakovost sadik. Substrati imajo različen pH in različne količine in sestavo gnojil.

Vsaka skupina vrtnin ima svoje značilnosti, tudi znotraj vrst so razlike, prav tako med hibridi. Ena sorta paradižnika kali dlje časa kot druga, tudi razvoj sadik do prvih listov je različen. Plodovke potrebujejo več toplote, kapusnice so občutljive na gostoto setve, solatnice so občutljive na gnojenje, potrebujejo enakomerno svetlobo, pri poletnih setvah moramo biti pozorni na temperature.

Če uporabljamo starejše platoje, jih je treba razkužiti, da na njih ne ostanejo bolezni iz prejšnjih sezon. Bolezenski znaki se na začetku setve ne pokažejo, lahko pa talne bolezni, kot so padavice sadik, razne plesni in glive, zelo vplivajo na kakovost sadik. Seme bo kalilo le v ugodnih klimatskih pogojih, ob ustrezni temperaturi in vlagi. Kalčki so zelo občutljivi na vlago, zato vlage ne sme biti preveč in ne premalo, predvsem se voda ne sme zadrževati, biti mora konstantna. Zgornja plast povrhnjice substrata ali zemlje mora biti zmeraj vlažna. Če se zgornja plast osuši, kalček ne more prodreti in se hitro izsuši. Pri zalivanju je treba biti natančen, pomembna je kakovost vode, ne sme biti težka, najboljša je deževnica.

Ko seme vzklije in se začne razvoj sadike, je za njen razvoj pomembna vlažnost (tudi zračna vlaga) in enakomerna svetloba. Sadika mora imeti tudi dovolj prostora ter ustrezno gnojenje, da ne požene v prebujno rast in se deformira.

Za optimalen in dober pridelek je treba sadike pravočasno presajati. Zastarana sadika bo po presaditvi na stalno mesto potrebovala več časa za začetek rasti in je težko pričakovati, da bo pridelek optimalen. Seme potrebuje čas, primerno zemljo in modrost, da bo sadika zdrava in močna in bo dala dober in kakovosten pridelek.