Priprava pridelovalcev zelenjave na novo sezono se začne takoj, ko so pridelki pobrani. Tako tržni pridelovalci kot tudi tisti, ki pridelujejo zelenjavo za samooskrbo, morajo pred začetkom sezone imeti izdelan setveni načrt. Opravi se analiza tal, še pred začetkom sezone se že načrtuje nabava gnojil in semen, saj kakovostna semena in sadika, dajo tudi dober pridelek.

Oddelek kmetijskega svetovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je tudi letos pripravil posvet, ki ga običajno pripravijo na občini Kranjska Gora in je letos potekal preko videokonference. Robert Golc, terenski kmetijski svetovalec in tudi sam pridelovalec zelenjave, je v svoji predstavitvi o pridelavi in skladiščenju zelenjave začel kako pomembna je priprava setvenega načrta z upoštevanjem kolobarja tako po vrstah in celo po sortah zelenjave. Predniki so vedeli, da je za ohranjanje rodovitnosti tal pomemben kolobar. Tudi ukrepi kmetijske politike spodbujajo, nekateri programi kot so KOPOP in drugi okoljski tudi zahtevajo določen kolobar. Golc pridelovalcem priporoča, da si setvene načrte zapisujejo, celo skicirajo po gredicah, saj je pri večini vrtnin potreben večletni kolobar, ki pa se iz leta v leto hitro pozabi. Na kmetiji Golc imajo zapise kolobarjev za 25 let nazaj, saj so bolezni  kot na primer bela gniloba pri česnu, ki zahteva celo 20 letni kolobar.

S SETVIJO NI DOBRO HITETI

Pri pripravi setvenega načrta je potrebno upoštevati mikroklimatske pogoje. Golčeva kmetija je v bližini Brnika in na območju letališča je zmrzliščna točka, kjer so pogosto na višini 5 cm od tal temperature nižje od tistih, ki so značilne za Kranjsko goro.  V zadnjem času so pogoste spomladanske pozebe, ko rastline in prve pridelke niti s pokrivanjem ne moremo zaščititi pred mrazom, zato Golc ne priporoča hitenja s spomladansko setvijo. Vsi, ki s setvijo niso hiteli so imeli v zadnjih letih boljše pridelke. Pri setvi je potrebno upoštevati temperaturo tal. Ni dovolj le temperatura zraka, pač pa je pomembna temperatura, ki jo imajo tla v globini 5 do 10 centimetrov. Temperaturna nihanja, ki so pogosta marca ali aprila, nikakor niso znanilci začetka pomladi, zato je treba spremljati ogretost tal. Šele takrat  ko so tla primerno ogreta za določeno vrtnino, gremo na vrt ali njivo, je prepričljiv Robert Golc.

Na Gorenjskem je še precej možnosti za pridelavo vrtnin in prodajo le-teh hotelom in gostincem, ki se radi pohvalijo, da imajo domače. Še več možnosti za prodajo vrtnin bo morebiti letos, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija.

ANALIZA TAL IN GNOJILNI NAČRT

Vsak pridelovalec ve kakšna je sestava tal na njegovih njivah, ne ve pa kakšna so v njej hranila, zato je potrebna analiza tal. Za tla so pomembna organska gnojila, tudi mineralna gnojila so povsem vredu, če vemo v kakšnih odmerkih jih tla potrebujejo. Med naravnimi dejavniki je zelo pomembna dolžina dneva. Na primer pri čebulnicah je pomembno načrtovanje kdaj jo bomo sadili in kje jo bomo sadili, saj so določene lege spomladi še pokrite s snegom, čebulnice pa imajo povsem drugačno rast, ko je dan daljši in ko se dan že krajša. Pozne setve čebulčka dajejo slabši pridelek, če se rast  zavleče v poletje, zato je še najboljša setev jeseni.

Poleg tega Robert Golc iz lastnih izkušenj poudarja, da je poleg ustrezne površine potrebno izbrati ustrezno vrsto in sorto vrtnine, vedeti je treba, katere sredstva za varstvo rastlin so na razpolago, še posebej natančen pa pridelovalec mora biti pri gnojenju. Pri gnojenju z dušikom lahko naredimo veliko problemov, ki se poznajo na kakovosti in skladiščni sposobnosti pridelka. Povečana količina dušika zmanjša skladiščno sposobnost, zato pregnojena tla s hlevskim gnojem niso dobra.  Pri okopavinah se priporoča 30 do 40 t n/ha hlevskega gnoja, pomeni le 3 do 4 kg na kvadratni meter. Pri tako majhnih količinah lahko posevek hitro pregnojimo in pridelek gnije.

Na slovenskih njivah je bilo nekoč veliko več pridelave semen kot je imamo danes, ko se večina semen uvaža. Imeli smo veliko znanja o pridelavi semen, ki ga danes več ni.

PREVEČ ORGANSKEGA GNOJA NI DOBRO

Pri čebulnicah ni nič narobe, če slabo založena tla pred sajenjem čebulčka ali česna pognojimo z organskim gnojem, a le 10 do 15 ton na hektar oziroma 1 do 1,5 kg preperelega hlevskega gnoja na kvadranti meter. Čeprav imamo v Evropi in tudi v Sloveniji tla dokaj osiromašena s hlevskim gnojem, se priporoča, da se leto ali dve ne uporablja organskih gnojil na posevkih, kjer je predvidena pridelava čebule. Preveč gnoja povzroča kapusovo muho, pri krompirju večjo krastavost.

Zelo priporočljiv je na površinah, kjer so vrtnine, zeleni podor. Posevki, kjer smo pospravili čebulo ali česen lahko posejemo križnice ali metuljnice in jih jeseni podorjemo. Zelo primerna je ajda, ker hrošči pokalice na posevek ajde ne odležejo jajčec in načeloma na teh površine v naslednjem letu ni težav s strunami. Ker pri nas ajde ne uporabljamo za podor, pač pa jo žanjemo, lahko semena ostanejo na tleh in se med posevki vrtnin lahko pojavi kot plevel, ki tudi hitro prerase vrtnino.

Pozornost ni odveč pri nakupu zaščitnih sredstev, sredstev za krepitev rastlin ali za odpornost rastlin, saj veliko prodajalcev nima ustreznega znanja pri ponujajo teh sredstev, pač pa je njihov cilj le prodaja.

ZAPLEVELJENOST POSEVKOV

Pri zapleveljenosti posevkov je v zadnjih letih problem invazivnih tujerodnih rastlin kot so ambrozija, japonski  dresnik in drugi, ki jih je potrebno odstranjevati tudi ob cestah in drugih javnih površinah še preden se formira seme.  Na kompost nikoli ne odlagamo plevela in organskih ostankov zelenjave, ki je iz uvoza, pravi Robert Golc. S krompirjevimi ali čebulnimi olupki, koreni solate in drugimi ostanki vrtnin, ki so iz uvoza, si lahko na kompost in s kompostom na posevek hitro prenesemo različne bolezni. Redko v kompostu dosežemo ustrezne temperature, ki bi uničile povzročitelje določenih bolezni kot so krompirjeve plesni ali siva čebulna plesen. Vse to navaja Golc, ker ve, da je v egiptovskem registru več kot 350 pripravkov za krompir, določene raziskave pa so pokazale celo to, da so ostanki nedovoljenih snovi ostali na pultu, kjer se je zelenjava rezala ali v vodi, v kateri se je zelenjava čistila.

Za pridelavo vrtnin so potrebna kmetijska zemljišča, delovna sila in stroji ter poznavanje razmer na trgu, saj je pridelane vrtnine potrebno tudi prodati. Žal se ves čas veliko vrtnin uvaža, domače pa čakajo v skladiščih.

IZBRATI LE KAKOVOSTNA SEMENA

Zelo pomembna je izbira semena, saj kakovostno seme da tudi kakovosten pridelek. Golc opozarja, da so kakovostna semena le certificirana semena, a tudi vsa certificirana semena, še zlasti tista, ki prihaja iz uvoza, niso kakovostna. Pridelovalcem priporoča, če semena ne izgledajo dobro, so na primer gomolji pri krompirju slabi ali gnili, da seme zavrnejo in dobavitelja opozorijo, da o tem obvesti svojega dobavitelja v tujini. Nekatere države imajo boljše nadzorne organe kot druge, na primer francoski organi naj bi bili veliko boljši kot na primer španski ali nizozemski. Prav tako so na avstrijskem trgu kakovostnejša semena kot ta ista semena na našem trgu.

Pomembna je kaljivost semena, ki jo preverimo v zimskem času, ne spomladi na posevku. Nekaljivost semena je pogosto vzrok okuženosti semena. Zelo pogosto se zgodi, da so semena iz uvoza okužena.

Med sortami izbiramo sorte, ki so odporne na določene bolezni, ki se dobro skladiščijo. Glede na vse dejavnike je mogoče med tisoč sortami za naša tla, naše območje primernih le deset sort. Golc se sprašuje zakaj semenarske hiše ali dobavitelji ponujajo vedno nove sorte, če so določene sorte preizkušene, dajejo dober pridelek in so pridelovalci z njimi zadovoljni.

Tudi pri sadikah moramo biti pozorni. Če sadika pri puljenju iz stiropora ostane v roki, grudica pa v stiroporju, ni primerna . Velikokrat proizvajalci sadik uporabljajo stare stiroporje ali slabe substrate in grudice so zlepljene. Pomembna je velikost grudice, koreninski sistem mora biti gost, bele koreninice morajo biti prepletene in vidne.

TLA JE POTREBNO LE RAHLJATI

Težka mehanizacija v vlažnih razmerah na njivi tlem zelo škodi, na posevkih pa je treba ves čas preprečevati zapleveljenost. Golc je še opozoril na enostransko izčrpavanje hranil zaradi različnega koreninskega sistema in pomen pravilnega namakanja. Če preveč pogosto zalivamo,  koreninski sistem ne bo globoko v tleh in rastlina bo slaba kot na solata, katere korenine ni dovolj globoko v tleh. Zato je potrebno upoštevati vremensko napoved in glede na vreme prilagoditi čas in količino vode pri zalivanju.

Pri saditvi je pomembna gostota rastlin. Manjša je gostota, bolj bujne so rastline. Pri manjši gostoti bodo večje težave s plevelom, večja je zračna vlažnost in večja je nevarnost pojava bolezni. Razdalja v vrsti in med vrstami je od vrste in sorte vrtnin različna. Do neke mere je potrebno upoštevati tudi dobre sosede, kar pa je na vrtovih, kjer je vse na kupu, težko.

Zaradi ukinitve insekticida Perfekthion bodo letos pridelovalci zagotovo imeli težave s čebulno muho in ostalimi muhami, še zlasti če bodo vremenski pogoji ugodni. Vemo, da jesenske pridelke porova zavrtalka lahko napade že marca. Letos bo zagotovo potrebno posevke bolj pokrivati in jih tako zavarovati pred napadi muh.

Kot pozitivni ukrep pa je Golc omenil še protikoronski zakon, ki je podaljšan do konec letošnjega leta in poenostavlja postopke postavitve rastlinjakov, ki so za pridelavo vrtnin zelo zaželjeni.