Brez semen ni hrane. Semena so bogastvo naroda, zato si nevladniki, ekološki kmetje in drugi pridelovalci prizadevajo ohraniti slovenska semena. Predvsem si želijo, da se semena ohranijo na kmetijah, da je več semenske pridelave in več pridelkov iz slovenskih sort in pridelovalci ne bi bili tako močno odvisni od uvoza semen.

V okviru aktivnosti vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je bilo v začetku julija letos srečanje na ptujskem Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer so strokovnjaki predstavili, kako ohranjajo in žlahtnijo slovenske sorte genskih virov semen v okviru slovenske genske banke. »Glede na videno in povedano ostaja skrb zaradi trenutnih svetovnih trendov prehranske varnosti, patentiranja semen in sprejemanja zakonodaje na ravni EU o pridelavi rastlin z novimi genomskimi tehnikami,« pove Irena Rotar iz gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Združenja Ekoci.

Udeleženci so poudarili potrebo po večji intenziteti dejavnosti genske banke, predstavniki Kmetijskega inštituta pa so jim pojasnili, da imajo le omejene kmetijske površine, resurse in finance, da bi lahko pospešili aktivnosti genske banke. Kot je še povedala Rotarjeva, so predstavnikom KIS-a predlagali pomoč pri aktiviranju pridobitve dodatnih kmetijskih površin na kmetijah in organizacijo aktivnosti genske banke na terenu glede ohranjanja vrst rastlin in njihovih semen. Glede na to, da je pri nas slabo organizirana pridelava semen za trg, kar kaže tudi slaba ponudba slovenskih sort semen, menijo, da bi s sodelovanjem stroke in zainteresiranih ljudi ter usklajenimi ukrepi Ministrstva za kmetijstvo lahko skupaj dosegli boljše rezultate.

Obstaja nevarnost, da bodo tajkuni in korporacije pokupili zemljo, dobili »zelene subvencije« in na tak način lahko ceneje pridelovali hrano, ki ji kmet nikakor ne bo mogel konkurirati s svojo ceno, pravi Irena Rotar.

KAJ PRINAŠAJO NOVE GENOMSKE TEHNOLOGIJE (NGT)?

V gibanju se zavedajo, da je prehranski sistem v preobrazbi, kar bo bistveno vplivalo na način pridelave hrane. Sprašujejo se, ali bo hrana v prihodnosti sploh rastla v zemlji ali bo rasla v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika …) ali celo nastajala v laboratorijih, encinskih tovarnah, biokomorah, kje bo nastajalo hibridno oz. umetno meso in druga živila. Menijo, da mora biti hrana, ki ni zrasla v zemlji, v trgovinah zložena na posebnih oddelkih ali pa se naj prodaja v ločenih trgovinah. Na vsakem izdelku naj bo jasno označen način pridelave, jasno naj bo napisano, ali je bila pridelana naravno in v zemlji ali na drug način ter ali je nastala s pomočjo bioinženiringa.

Kupci v poplavi raznih izdelkov ne vedo, kaj kupujejo, so prepričani v Združenju Ekoci, saj so na trgu najrazličnejši izdelki, ki na deklaracijah ne povedo, na kakšen način in kje je bila hrana pridelana. Dosedanje oznake na hrani ne povedo nič o samem načinu pridelave, potrošniki pa si želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje, in tako lahko primerjal tudi cene. Sedaj hrana, ki je pridelana na hidroponski način z nizkimi cenami, znižuje ceno hrani, ki je bila pridelana v zemlji in pod čedalje težjimi vremenskimi pogoji, kar poslabšuje položaj kmetom z nizkimi odkupnimi cenami.

Opazen je trend in lobiranje korporacij, ki želijo denar, ki je namenjen zelenem prehodu kmetijstva, dejansko pa ga dobijo za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, ki ni več kmetijstvo. Tovrstni projekti le praznijo državne blagajne ter ogrožajo kmete, pridelovalce hrane, ki vztrajajo pri naravni pridelavi. Zaradi tega je treba ločiti spodbude v kmetijstvu in spodbude industrijske pridelave hrane, ki sodi pod ministrstvo za gospodarstvo.

ŽUŽELK KOT ŽIVILO NA TRGOVSKIH POLICAH ŠE NI

Glede na nove genomske tehnike pridelave rastlin in patentiranje semen v EU so gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Združenje Ekoci postavili vprašanja tudi na kmetijsko ministrstvo, ki jim je odgovorilo, da na svetu kmetijskih ministrov EU predlog do zdaj ni bil potrjen. Kot so zapisali, Slovenija predloga evropske uredbe o rastlinah, pridobljenih z določenimi novimi genskimi tehnologijami (NGT), na obravnavah ni podprla. Podpira pa Slovenija detekcijo in označevanje NGT proizvodov, ki mora zagotavljati sledljivost, pravico pridelovalcev, proizvajalcev in potrošnikov do proste in ozaveščene izbire in nadzor.

Izdelki, pridobljeni z NGT, še vedno spadajo pod zakonodajo o GSO in za njih v celoti veljajo iste zahteve kot za GSO. To velja tudi za obvezno označevanje prisotnosti GSO in NGT v izdelkih. Za nova živila (kamor spada tudi laboratorijsko meso) je v skladu s predpisi prav tako treba pred dajanjem na trg opraviti celovito oceno tveganja. Če in ko bo pridobljena pozitivna ocena EFSA, se bo poleg vseh ostalih zahtev, ki jih mora izdelek izpolnjevati, v izvedbeni odobritvi predpisalo tudi ime izdelka, ki se bo moralo na izdelku obvezno uporabljati v celotni verigi. Določene žuželke so v EU že odobrene kot novo živilo in so lahko na trgu v skladu z zahtevami, predpisanimi v odobritvi. Njihov tržni delež je zaradi visokih cen in nezanimanja potrošnikov v EU izredno majhen, v Sloveniji jih v trgovinah praktično ni, so zapisali v odgovorih.

PROJEKT SEMENSKE KROGLICE RASTE

Prve semenske kroglice v Sloveniji so somišljeniki vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen posejali v oktobru leta 2022 po požaru na Krasu. Rastline že rastejo. Pobudo za sejanje semenskih kroglic so Ekoci s somišljeniki podali tudi odločevalcem in tako je v decembru 2023 Zavod za gozdove Slovenije s semenskimi kroglicami z droni posejal hektar požganih težje dostopnih zemljišč. V letu 2024 pa še en hektar na površinah na Boču.

Semenske kroglice so izdelovali in sejali tudi otroci šol in vrtcev, invalidov ter ostalih sodelujočih v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. V letošnjem letu je Čebelarska zveza Slovenije v čebelarskih krožkih organizirala izdelovanje 250.000 semenskih kroglic s semeni medovitih rastlin. Projekt sajenje s semenskimi kroglicami se nadaljuje, saj je nedostopnih krajev po Sloveniji, kjer zaradi havarij ni možno sejanje na normalen način, na primer na požariščih, na plazovitih terenih in ob poplavah, kjer je odneslo zemljo in podobno, še veliko.