Na kmetiji Cimerman imajo že od nekdaj konje. Sprva so bili to delovni konji, kasneje pa kasači za šport in rekreacijo, predvsem za tekmovanje na kasaških dirkah. V zadnjih letih imajo v hlevih pet ali šest odraslih konj in še kakšnega mladega žrebička ali žrebico. Na letošnji Agri bosta iz njihovega hleva kobila Renta z ženskim žrebetom Rosegold, izvornega rodu Rosemary.

Cimermanovi iz Veržeja so vedno imeli delovne konje, vendar si je oče Franc zaželel kasaške konje in tako je nabavil plemensko kobilo Limano od rejca Jureša iz Bunčan. Tako je tudi sin Franc vzljubil kasače in se kmalu posvetil treningu in dirkanju. Od rejca Puharja je kupil Rebeko II in s tem nadaljuje rod Rosemary, ki izhaja od kobile Rošljinke iz eregele Turnišče. Rodu Rosmary že kar preti izumrtje, zato je toliko bolj pomembna danes 15-letna Renta in njeno žensko žrebe Rosegold.

Do sedaj je imel Franc po Rebeki II samo moške potomce, edina žrebica je bila Renta. Rento je kot perspektivno tekmovalko prodal znani rejki in voznici kasaških dirk Darji Dolinšek Trontelj, ki jo je po uspešni, a kratki karieri vrnila k Francu, da bi se lahko pri njem rod nadaljeval, oz. jo je v last dobila njegova hči Vanesa. Renta je potomka Gerda Novembra, ki se je že izkazal v Sloveniji tudi kot oče prepoznavnih plemenskih kobil. Po nekajletnem neuspelem pripuščanju je od Rente vzredil zdravo potomko po ameriškem žrebcu Chiantiju. Pri Cimermanovih so do sedaj vzredili veliko žrebet in skoraj vse tudi pripeljali na tekmovalno stezo. Med njimi so bili najbolj prepoznavni Rosso, Rufus Alar, Roni Star, Ringo II in prav Renta.

Oče je pogosto s kočijo vozil turiste po Veržeju ter Božička ob obdarovanju otrok. To tradicijo vsako leto nadaljuje tudi sin Franc.

PRI CIMERMANOVIH ZA KASAČE NAVDUŠENI TUDI MLADI

Franc Cimerman in Lana Zrinjanin sta zelo vztrajna rejca kasaških konj, ki vsa svoja žrebeta naučita voziti in z njimi tudi tekmujeta. Lana je letos s svojo kobilo Gabrielle tekmovala tudi na 34. kasaškem derbiju, kjer se je za lovoriko potegovalo 12 najboljših slovenskih kasačev. Lana je bila zelo vesela že s tem, da se je Gabrielle skozi kvalifikacije uvrstila na derbi.

Kar je pri Cimermanovih navdihujoče, je to, da je Franc za ta šport navdušil tudi hči Vaneso, ki kljub mladosti že redno trenira. Pred leti je tekmovala v promocijskih dirkah s poniji, trenutno pa čaka, da opravi izpit za voznika za starejše konje. Da ima rada konje in nasploh živali, pa priča tudi to, da bo septembra dijakinja Biotehniške šole Maribor, kjer se bo šolala v programu veterinarski tehnik.

VELIKO DELA IN VZTRAJNOSTI PRI DELU S TEKMOVALNIMI KONJI

Vse konje, ki so v hlevu, trenirata Franc in Lana, ki imata za sabo že dolgoletne izkušnje. Franc je na kasaških dirkah začel tekmovati leta 1995. Po prvem večjem uspehu pred leti, ko je z Rossojem bil uvrščen v derbi, je bila želja po tekmovanjih še večja in tako so vztrajnosti in trdemu delu sledili tudi uspehi. Lana Zrinjanin, ki je sicer doma iz Zagreba, je svoje izkušnje pridobila pri delu v veliki kobilarni kasaških konj Pehovac pri Daruvarju, katere kontrolo in popis kobil je delal Center za živinorejo Hrvaške agencije za hrano in kmetijstvo.

Lana, ki je po izobrazbi sicer profesorica angleščine in francoščine in poučuje v osnovni šoli, pravi, da konj ni motor, pač pa potrebuje vsakodnevno oskrbo, veliko vztrajanja pri treningih, pa tudi veliko finančnih sredstev. Še zlasti tekmovalni konj potrebuje visokokakovostno krmo z vitaminskimi dodatki, ustrezno podkovanje, veterinarske usluge, kar je za lastnika oz. rejca tudi velik strošek. Prav zaradi visokih stroškov reje so pri nas običajno lastniki, trenerji in vozniki na tekmovanjih v eni ali največ dveh osebah. Vsi ti stroški pri reji v zadnjih letih naraščajo, prihodki oz. nagrade, ki jih konj doseže s tekmovanji, pa so enake že več let, še povesta Franc in Lana.

LJUTOMERSKI KASAČ TRADICIONALNA PASMA

Ljutomerski kasač je tradicionalna pasma, ki je nastala konec 19. stoletja na področju Ljutomera. Izvorni rodovi so vezani na prve registrirane domače kobile, ki so imele izdatne hode in bile pripuščene pod licencirane kasaške žrebce. Rodovi so vezani na prve rejce in kmetije in so se potem z dotami po otrocih prenašali po Prlekiji. Sprva so bili ljutomerski kasači predvsem delovni konji, kasneje so jih imeli na kmetijah predvsem za kasaški šport.

Kasače danes vzrejajo širom Slovenije predvsem na Dolenjskem, Gorenjskem, zlasti v Komendi, nekaj v okolici Ljubljane in na Štajerskem, predvsem v okolici Lenarta, ob tem da je zibelka ljutomerskega kasača in kasaških dirk, kjer je tudi največ rejcev, v Ljutomeru. Letos praznujejo 150 let, ko so bile prve kasaške dirke v Ljutomeru in začetek teh plemenitih in občudovanja vrednih živali v Ljutomeru. Kasaški šport ima na področju Prlekije poleg športne panoge še širši pomen, saj je reja kasačev vezana na kmetije kot kmetijska dejavnost in predvsem je reja kasačev kot kulturna dediščina, ki mora biti ponos tudi Sloveniji.

»Žal država in pristojno ministrstvo ne prepoznata pomen tekmovalnega konja in število delovnih mest, ki bi jih lahko ustvarjali rejci, kot je to mogoče na primer na Švedskem ali v Franciji, kjer država v okviru organiziranih stav na dirkah podpira rejo kasačev,« pravi Lana Zrinjanin.