Intervencija IRP42 – Lokalne pasme in sorte spodbuja ohranjanje genskih virov v kmetijstvu. Poseben poudarek je na lokalnih pasmah domačih živali, ki so pomemben del naravne in kulturne dediščine, vendar jim zaradi sodobnih načinov reje pogosto grozi izumrtje. Te pasme so dobro prilagojene lokalnim razmeram, odpornejše na bolezni ter pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Evropska unija v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 podpira rejo lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanje izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju. Med tradicionalnimi pasmami je tudi ljutomerski kasač, športni konj, namenjen predvsem kasaškim dirkam, uporablja pa se tudi za vprego in rekreativno jahanje.

Kasači širom Slovenije, predvsem, pa v Ljutomeru, ki velja za zibelko reje kasačev in kasaškega športa, se že pripravljajo na otvoritev nove kasaške sezone, ki bo že tradicionalno s prvo dirko na velikonočni ponedeljek, letos je to 6. aprila.  Trenerji in lastniki običajno začnejo resnejše treninge mesec dni do treh mesecev pred prvo dirko, torej od februarja do marca, odvisno od vremena. Kakšen mesec dni pred prvo dirko, se začnejo hitrejši treningi in testne vožnje. Pogoj za treninge je, da ni več snega in ni premehke ali zamrznjene podlage, da se lahko začnejo kondicijske  vožnje v sulkiju in daljše kasanje za vzdržljivost.

Na svojem rednem volilnem občnem zboru Kasaškega kluba Ljutomer, ki je bil v nedeljo, 1. marca 2026, v prostorih Gostilne Zorko v Borecih v Križevcih pri Ljutomeru, so člani izvolili tudi novo vodstvo.  Za predsednika kluba je bil z veliko podporo ponovno izvoljen Branko Kristl. V Upravnem odboru so tako poleg predsednika še Branko Belec, Rene Hanžekovič, Dušan Zorko, Primož Slavič, Janko Sagaj in Aljaž Štaman. Nadzorni odbor sestavljajo Darja Antolin, Jernej Slavič in Jože Sagaj ml., disciplinski odbor pa Simon Jerebic, Slavko Makovec in Branko Slana.

Skupna kmetijska politika podpira rejo kasačev kot tradicionalno pasmo  v okviru ukrepa IRP 42 Lokalne pasme in sorte z namenom ohranjanja njihove genske raznovrstnosti in preprečevanje izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju.

VEČ KOT 150 LET KASAŠKEGA ŠPORTA V LJUTOMERU

Vzreja kasaških konj ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Slovenski rejci so znani po kakovosti svojih konj, ki tekmujejo na domačih in mednarodnih hipodromih. Klubi in društva po vsej državi skrbijo za ohranjanje in razvoj te tradicije. Ta šport in reja sta del slovenskega kulturnega in zgodovinskega izročila. Prva znana kasaška dirka je bila organizirana 12. septembra 1874 na Murskem polju s startom pri križu na lukavskem polju in ciljem na Globetkinem mostu v Ljutomeru. Kasaške dirke so postale tradicionalen dogodek, ki še danes privablja številne ljubitelje konj in ljubitelje kasaškega športa. Skozi desetletja so dirke postajale vse bolj priljubljene, s čimer so prispevale k razvoju in prepoznavnosti tega športa na Slovenskem. Organizatorji dirk so skozi zgodovino uvajali številne izboljšave in inovacije, ki so povečale kakovost in privlačnost dogodkov. Ljutomerska kasaška dirka je danes ena izmed najpomembnejših in najbolj cenjenih kasaških prireditev v Sloveniji.

Kasaški klub Ljutomer je v letu 2024 praznoval 150-letnico prvih ljutomerskih kasaških dirk, ki hkrati veljajo tudi za prve dirke na Slovenskem.