Skladišče Metalke Commerce na Plemljevi ulici v Šentvidu pri Ljubljani je leta 2007 postala začasna rešitev selitve veletržnice iz takratne lokacije na Rudniku, kjer so številni kmetje iz vse Slovenije prodajali svoje sveže pridelke, predvsem krompir ter sezonsko sadje in zelenjavo. Zaradi poplav septembra 2010 je izbrana lokacija med južno obvoznico, Malim grabnom in Cesto v Mestni log postalo poplavno ogroženo in nezazidljivo in začasna lokacija na Šentvidu je postala za nedoločen čas stalna lokacija veletržnice.

Kot so nam povedali na Direkciji za vode ministrstva za okolje in prostor izvedba projekta Zmanjšanje poplavne ogroženosti Gradaščica, zajema dve etapi. Gradnja I. faze projekta, ki se je začela izvajati jeseni lanskega leta, bo v celoti zaključena najkasneje do konca leta 2023. V letošnjem letu se bodo začela izvajati tudi gradbena dela na Gradaščici v Ljubljani od Ljubljanske »Špice« gorvodno po Gradaščici. Druga etapa zajema izgradnjo suhega zadrževalnika Razori in izgradnjo še nekaterih ureditev na porečju Gradaščice na območju Horjulke ter Ostrožnika. Gradnja te etape bo zaključena najkasneje do konca leta 2025 in takrat bodo izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo na danes poplavnih zazidljivih območjih jugozahodne Ljubljane.

Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da projekt veletržnice ni v njihovi pristojnosti, je pa v veljavnem občinskem prostorskem načrtu MOL v izvedbenem delu opredeljena lokacija za ureditev veletržnice na Viču na območju med Malim grabnom, Cesto v Mestni log in avtocesto.

PO SADJE IN ZELENJAVO NA HRVAŠKO IN ITALIJANSKE VELETRŽNICE

Do leta 2012 je Veletržnica Ljubljana imela direktorja, potem so upravljanje prevzeli direktorji podjetja Bulc bratje, Frutis in Alko, ki skrbijo za čiščenje, odvoz odpadkov in podobne tehnične zadeve na veletržnici, medtem ko ima vsako podjetje in prodajalci na veletržnici individualno najemno pogodbo z Metalko Commerce. Damjan Bulc pravi, da so v Zagrebu v tem času uredili že tretjo ali četrto veletržnico, v Italiji so na vsakih sto kilometrov urejene veletržnice, od Udin, Benetk, Padove, Verone, Bologne in tako naprej, pri nas pa ureditev veletržnice že več let ne zanima ne države, ne mestne občine. Pove še, da so se sicer pri nas trgovske poti v tem času spremenile, veletrgovci imajo svoje logistične centre, a prodaja tudi v času koronakrize na veletržnici dobro poteka. Čeprav so šole, vrtci in gostilne bili več mesecev zaprti, bratje Bulc ne prodajo nič manj, saj kot pravi Damjan Bulc, se je povečalo povpraševanje manjših trgovin in številnih drugih prodajalcev, ki sadje in zelenjavo prodajajo končnim kupcem. 

Na kmetijskem ministrstvu trenutno ne potekajo nobene aktivnosti v zvezi s projektom veletržnice, pravijo na MKGP.

PRIDELOVALCEV KMETOV NA VELETRŽNICI VEDNO MANJ

Kakšno je stanje na veletržnici na Plemljevi v Ljubljani smo se neko jutro prepričali sami. Na njej sta bila dva domača pridelovalca, eden vrtnin, drugi jabolk, ostala ponudba sadja in zelenjave je bila v glavnem iz uvoza. Večina blaga naj bi bila iz Hrvaške in Italije, poreklo pa tudi srbsko, nizozemsko, špansko, izraelsko in še iz vseh drugih držav sveta. Izjema so bila le jabolka, ki so jih ponujali kot domača in slovenska, nekatera so bila celo pakirana v embalažah pridelovalcev oziroma zadrug.

Aleš Vdovič prodaja jabolka pod blagovno znamko Svečinsko sadje, na kateri je deklaracijo z njegovim imenom in priimkom ter naslovom, ker se sadje prideluje.

Veletržnica, kljub omejenim prostorom in tudi pritožbam sostanovalcev v tej četrtni skupnosti, kar je razlog, da na lokaciji ni mogoča ureditev veletržnice kot bi jo mesto in država potrebovali, zagotovo deluje. Prodajni prostor je še vedno razdeljen na levi in desni prodajni prostor. V prostorih Metalke Commerce je pet podjetij, ki prodajajo sadje in zelenjavo, nasproti teh pa je na parkirišču med parkiranimi kombiji še nekaj pridelovalcev, ki ob določenih dnevih pripeljejo svoje pridelke. Pred desetimi leti je bilo teh tudi deset ali več, danes sta le dva ali trije. Aleš Vdovič iz Špičnika pri Zgornji Kungoti nadaljuje tradicijo svojega očeta, ki je na veletržnici v Ljubljani prodajal sadje 40 let. Aleš Vdovič pravi, da bi na veletržnico prihajal vsak dan, če bi bilo več kupcev sadja. Tako pa prihaja le ob petkih in še takrat se, vsaj v zadnjem času, nikoli ne vrača s praznim kombijem. Čebulo, krompir, korenje, peteršilj in še nekaj drugih vrtnin pa je ponujal Mirko Kandrič iz Trgovišča pri Veliki Nedelji.
Tudi Darko Krošelj, ki več kot 50 hektarsko sadjarsko kmetijo nenehno povečuje in jo je pred časom predal sinu, in preko podjetja Darsad že desetletja trži domače in uvožene pridelke tako na slovenskem trgu, viške pa tudi izvaža, je na veletržnici že več desetletij. Trenutno na veletržnici prodaja le jabolka in še to takrat, ko se za prodajo dogovori s svojimi več ali manj stalnimi dolgoletnimi kupci. Kot pravi je pristojbina za prostor, to je začetna 50 evrov na mesec in vsak prisoten dan še 20 evrov ali občasna dnevna pristojbina 30 evrov previsoka, da bi se pridelovalcem splačalo priti.

Največ kupcev na veletržnici je v zgodnjih jutranjih urah ob torkih in petkih, ko po sadje in zelenjavo prihajajo iz manjših trgovin in tako imenovani kioskarji sadja in zelenjave. Ob četrtkih dopoldan pa bo blago prihajajo predvsem tisti, ki sadje in zelenjavo prodajajo na stojnicah na vseh ljubljanskih in obmestnih tržnicah.