Obseg rastlinske proizvodnje je močno odvisen od naravnih razmer. V zadnjih letih so vremenske razmere zelo spremenljive, vedno pogostejše so pozebe, suše, vročinski vali, poplave in druge nesreče, ki povzročajo izpad pridelkov. V prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu na državnem nivoju nismo preveč uspešni. Na zadnjem razpisu za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe v letu 2020 se je za 10 milijonov evrov potegovalo 156 vlagateljev v skupni višini 21,6 milijonov evrov. Odobrenih je bilo le 69 vlog v višini dobrih 8,3 milijonov evrov.

In tako smo ponovno priča katastrofalnemu izpadu pridelkov. Koščičarsko sadje je pozeblo od 80 do 100 odstotno, jagodičje od 50 do 100, vinska trta od 30 do 90, šparglji od 20 do 50, ostala zelenjava od 20 do 30, zgodnji krompir od 20 do 40 odstotno. Proti pozebi so prav vsi pridelovalci naredili vse, kar so lahko, da bi nasade in posevke zaščitili. Rastlinam so dodajali krepčilna sredstva, jih pokrivali z dvojnimi koprenami, nasade ogrevali z dimljenjem in kurjenem s svečami, a pridelek je pozebel ali bil poškodovan. Kot najbolj učinkovito se je izkazalo le oroševanje. Kolikšno škodo več dni zaporedoma dalj časa trajajoče izredno nizke temperature so povzročile v nasadih in posevkih, tudi rastlinjakih, pa se bo videlo šele čez mesec ali več.

Prve ocene škode po letošnji pozebi kažejo na 50 milijonov evrov, zato država obljublja nabor ukrepov za omilitev posledic, na podlagi ocene škode na kmetijskih pridelkih Uprave RS za zaščito in reševanje sprejem pa tudi sprejem interventnega zakona. Obljuba dela dolg …

Tehnološki ukrepi so takšni in drugačni, a vsi za sabo potegnejo stroške, pa če pridelek na koncu je ali ga ni. Stroški semen, gnojil, zaščitnih sredstev naj bi se letos celo zvišali za 20 do 30 odstotkov, cene pridelkov pa so iz leta v leto nižje. Zaradi visokih zavarovalniških premij, večina kmetov pridelkov ne zavaruje, kljub 50- oziroma letošnjem 55-odstotnem sofinanciranju s strani države. Če v štirih letih mora pridelovalec svoj enoletni pridelek dati zavarovalnici, ima pri zavarovanju pridelka od 20 do 40 odstotno odbitno franšizo in v primeru škode še težka pogajanja pri ocenjevanju pridelka, se zdi kot da, država sofinancira zavarovalnice in ne kmetijstvo. Slišati je rešitve v kolektivnem zavarovanju, o vzpostavitvi rizičnega sklada, pristojni minister pa o tem pove le, da trenutni sistem nima pravih učinkov in da je treba zadevo rešiti sistemsko.  

Kmetje si želijo dolgoročnih rešitev v primerih tveganj in kriz. Želijo si nakup in postavitev mrež proti toči, rastlinjake, infrastrukturo za namakanje in oroševanje. Žal so pri teh investicijah še vedno dolgotrajni birokratski postopki s pridobivanjem vse dokumentacije, še  zlasti vodnih soglasij in vodnih dovoljenj. Zelo pogosto je problem vodni vir, čeprav smo ena najbolj vodnatih držav v Evropi, a nam voda iz Alp odteče v morje. Na prste ene roke lahko preštejemo koliko zelenjadarskih kmetij na leto postavi nov sodoben rastlinjak. 

Pred nami je še pomlad, poletje in jesen. Celotna rastlinska pridelava je še v velikem tveganju in pridelovalci si želijo le ugodnega vremena in dober pridelek. Tisti, ki pa jim je pozeba že vzela ves pridelek in jeseni ne bodo imeli kaj obirati, pa upajo na naslednjo jesen, ki bi morala biti takšna, da bi povrnila škodo in stroške letošnje letine. Letos bodo pri pridelku, ki je pozebel, služili predvsem uvozniki. Morda je čas, da začnemo bolj ceniti domače pridelke in  jim dati primerno ceno. Le tako bomo ohranili rastlinsko proizvodnjo, še zlasti panoge, katerih samooskrba je nizka. Upajmo pa tudi na najboljše za vse tiste kmetije, ki čakajo na nov razpis za prilagoditev podnebnim spremembam, ki naj bi bil vreden 20 milijonov in ki so v vseh prejšnjih razpisih zaradi točke ali dveh izpadli in še niso nad vsem obupali. Obeta se celo ločen javni razpis za rastlinjake in za ostale naložbe.