Zaživela je spletna stran, ki potrošnikom ponuja primerjavo cen 20 skupin osnovnih živil v šestih slovenskih trgovinah ter na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Vlada želi s tem blažiti draginjo in trgovce odvrniti od preveč izrazitih podražitev, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa menijo, da takšno primerjanje živil ne more in ne bo prineslo dobrih rezultatov. Na številne nepravilnosti opozarjajo tudi v trgovinski zbornici Slovenije (TZS).

Država ima sicer možnost regulacije cen hrane, vendar se je odločila za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen prehranskih proizvodov med posameznimi trgovci v Sloveniji (Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin) in v sosednjih treh državah (Avstrija, Hrvaška, Italija). Primerjalnik cen omogoča tudi spremljanje porekla in kakovosti primerljivih živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil in še 5 sezonskih živil.

Cene bodo spremljali 7 mesecev z možnostjo podaljšanja ter aktualizirali na 14 dni. Po zaključku zbiranja in analize maloprodajnih cen bo vlada naredila primerjavo rasti cen z gibanjem inflacije glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije v istem časovnem obdobju. Gre za mehko regulacijo cen osnovnih prehranskih izdelkov, s katero želijo zaščititi gospodinjstva, zagotoviti oskrbo in preskrbo s hrano za celotno prebivalstvo ter porazdeliti breme draginje po celotni verigi od primarnega pridelovalca do potrošnika, je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko. Če to ne bo dovolj, se bo vlada odločila za morebitne dodatne ukrepe po zakonu o regulaciji cen. Pri popisu so upoštevane redne cene in akcije, ki so dostopne vsem potrošnikom, ne glede na popuste.

58.000 evrov je vredno javno naročilo MKGP za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen 15 osnovnih skupin živil pri različnih trgovcih in za 5 dodatnih osnovnih živil.

KGZS NE VERJAME V DOBRE REZULTATE

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da primerjava cen ne more in ne bo prinesla dobrih rezultatov, ker gre za primerjavo maloprodajnih cen živil. Meni, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi. Žveglič se sprašuje, kako se bo primerjalo živila različnih trgovcev, ki imajo različne dobavitelje in različne proizvajalce. Če trgovci ne bi dvigovali cen na račun svojih marž, bi bilo to dobro, a žal prihajajo s terena drugačne informacije. Pri kmetu se višajo vhodni stroški, medtem ko odkupne cene temu ne sledijo. Če ne bo prikaza razdelitve cen vseh deležnikov v verigi, to za potrošnike ne bo imelo učinka, bo pa škodljivo za slovenske kmete, slovensko kmetijstvo in obdelano krajino. V tem primeru bomo še bolj odvisni od poceni nekakovostne uvožene hrane.  

Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, pravi, da v projekt primerjave cen osnovnih živil ni bil vključen, saj je šlo za javno naročilo MKGP. Po njegovem mnenju je primerjava maloprodajnih cen usmerjena na potrošnike in ne na to, kaj se dogaja v verigi. Se pa strinja, da ima takšen pristop vpliv na verigo preskrbe s hrano, zato si kot varuh želi, da primerjalnik ne bo vzpodbudil nedovoljenih ravnanj v verigi ali pa povzročil nova.

NA NEPRAVILNOSTI IN NAPAKE OPOZARJA TUDI TRGOVINA

V TZS opozarjajo, da se primerja med seboj neprimerljive izdelke, da so popisi cen napačni, napačne so slikovne oznake in še marsikaj. Vse napake pa se že zdaj odražajo kot nepopravljiva škoda za trgovske družbe. Obenem potrošniki dobivajo napačne, tudi zavajujoče informacije, ki vplivajo na njihovo nakupno odločitev. Med drugim opozarjajo, da je pri primerjavi cen z drugimi državami potrebno upoštevati različne stopnje davka na dodano vrednost. Kot primer so testenine, za katere potrošniki v Italiji plačajo 4-odstotni davek na dodano vrednost, na Hrvaškem 25-odstotnega, v Sloveniji pa 9,5-odstotnega. Izpostavljajo, da so maloprodajne cene le eden od kazalnikov in da je treba upoštevati razmerja v celotni dobavni verigi, vključno z vhodnimi (nabavnimi) cenami, ki pri trgovcih niso enake, imajo pa vpliv na končne maloprodajne cene.

KOŠARICA ŽIVIL.JPG: Pomembno je, koliko dobi kdo v verigi od cene, ki jo plača potrošnik.

V priloženi tabeli je opis posameznih kategorij živil:

Cene živil bodo popisovali pri šestih največjih trgovcih na istih lokacijah v Ljubljani in bodo objavljene na datum popisa. Trikrat, na začetku, na sredini in na koncu primerjalnega 7-mesečnega obdobja bodo opravili popis cen v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, in sicer pri trgovcih, ki so od meje oddaljeni 50 kilometrov in so prisotni tudi v Sloveniji.